Spomnimo – ko je Google spremenil politiko uporabe storitev, je bilo tudi veliko kritik Evropske unije, katere predstavniki so trdili, da je preveč agresivna. Kaj pravi EU, v tem primeru niti ni pomembno. Vsak uporabnik spleta bi si tedaj moral postaviti dve preprosti vprašanji: ali so mu všeč novi pogoji uporabe in ali jih je pripravljen upoštevati? Če sta odgovora negativna, kot se je to pripetilo Hendersonu, potem so naslednji koraki logični. Iskanje načinov, kako uporabljati splet mimo vsega Googlovega. Henderson jih je opisal za IT World.

Odziv Googla na kritike je bil pričakovan in poln načelnih zavez v slogu »mi ne prodajamo podatkov naših uporabnikov, saj to ni način, na katerega delujemo«. Sprememba pravil uporabe in zbiranje podatkov uporabnikov vseh storitev na enem mestu naj bi bila posledica zgolj enega Googlovega cilja – da bi bila uporabniška izkušnja brskanja po spletu boljša. Hkrati so tudi obljubili, da bodo »delili« zbrane podatke zgolj v omejenih okoliščinah, razen če uporabnik tega ne bo izrecno dovolil. Googlov tiskovni predstavnik je takrat še dejal, da je skrb za zasebnost in uporaba o uporabnikih zbranih podatkov zanje nekaj najpomembnejšega. Še veliko je Google takrat »natrosil«, vprašanje pa je, ali mu verjeti ali ne. Obljube, ki niso podkrepljene s čim konkretnim, so podjetja že velikokrat snedla. Ko je na tehtnici prihodek, ki ga podjetje lahko ustvari, na eni strani in načelne pravice uporabnikov na drugi, skoraj vedno pretehta prvo.

Vprašanje je tudi, ali so Googlove zaveze uresničljive glede na golo količino podatkov, ki jih Google dnevno pridobi. Skrbeti bi nas verjetno moralo, da ti podatki ne bi padli v napačne roke, saj Google nerad izdaja svoje poslovne skrivnosti. Na primer, ali prodaja podatke uporabnikov zavarovalnicam ali podjetjem, ki bi rada uporabniku nekaj prodala. Ne vemo, ali kaj od tega počne. Google kategorično zanika vse takšne namige, ki se pojavljajo na spletu. Ostaja nam torej, da mu verjamemo ali ne. Večina nas (ali vas) v to nekritično verjame, za tiste pa, ki so skeptični, je pomembno le to, da je skoraj enako kakovostno mogoče živeti spletno življenje tudi brez Googla. Ni pa lahko. Zavestno je treba stopiti na to pot, se nenehno tolči po prstih, ko bi ti »sami« radi vtipkali naslov Googlove storitve. Čez čas nam bo morda celo uspelo. Saj so na svetu tudi ljudje, ki se odpovedo nikotinu, kofeinu ali (in) alkoholu.

Brez Googla: misija nemogoče

Henderson ni prvi, ki se je skušal znebiti Googla. Le najgloblje se je podal in najdlje vztraja v navideznem svetu, v katerem za Google ni prostora. Drugi so prej obupali, ko so ugotovili, kako globoko je Google »usidran« v spletu in da še zdaleč ni dovolj, da uporabnik zavestno preneha gledati videe na YouTubu in uporabljati Googlov spletni iskalnik. Google vam namreč podtakne sledilni piškotek (cookie) oziroma tega namesti na pomnilnik naprave že, ko obiščete spletno stran, ki prikazuje oglase oglaševalskega sistema AdSense. Pred njegovimi piškotki niste »varni« niti, ko uporabljate Googlovo storitev varnega brskanja (Google SafeBrowsing). Ljudje, ki so poskušali, a nato obupali, ko so spoznali vso »Googlovo moč«, so se vrnili pod njegovo okrilje, a so bolj pozorni na izbor brskalnika, na njegove nastavitve za varovanje zasebnosti, na nadzor nad piškotki oziroma na vse programe ali aplikacije za mobilne naprave, pri katerih se strinjate, da bodo redno pošiljale podatke na Googlove strežnike. Ti ljudje uporabljajo Googlove storitve, vendar se zavedajo, da v spletu puščajo digitalne sledi in so nanje veliko bolj pozorni kot velika večina uporabnikov spleta. Nekaterim so digitalne sledi španska vas in se s tem sploh ne obremenjujejo.

So tudi ljudje, ki so poskušali, nato pa se spreobrnili in sprejeli Googlov način življenja. Po svoji pustolovščini brez Googla niso niti malo zaskrbljeni nad tem, kar Google v spletu počne. Če kaj, potem Googlu ne moremo očitati, da ne skrbi za svoje uporabnike. Večina njegovih storitev je za uporabnike brezplačna, a jih kljub temu redno nadgrajuje, izboljšuje in dodaja vanje nove možnosti. Naredi jih boljše in bolj uporabne. Iskanje je lažje zaradi Googlove funkcije predvidevanja, kaj dejansko uporabnik išče, čeprav nas tako zapira v informacijske mehurčke. Storitev »Google Now«, proaktivna storitev, ki želi biti korak pred uporabnikom, uporablja njegove osebne podatke in podatke v mobilni telefon vgrajenega sprejemnika satelitske navigacije, da mu pravočasno posreduje »pomembne« podatke. Kljub temu da nekaj še kako zanimivih funkcij, na primer funkcija v »zemljevidih«, ki poleg pešpoti in uporabe javnega prevoza začrta tudi kolesarsko pot do cilja, v Sloveniji ne deluje (vsaj ko smo članek pisali, ni delovala), smo »po pravici« nad Googlom navdušeni. In prav je tako, vendar se moramo hkrati vprašati, koliko nas bo uporaba stala. V današnjem svetu zastonj kosila ni.

Moj mikro, september – oktober 2012 | Marjan Kodelja |