Hiter odgovor je: zelo globoko. Razmišljamo o celi vrsti Googlovih storitev, pozabljamo pa na za Google najpomembnejšo – njegovo »analitiko« (Google Analytics). Odgovorna je za večino Googlovega uspeha, saj je osnova oglaševanja. Zbira demografske podatke z analizo vedenja uporabnika na spletu in izbira oglase, pri katerih hkrati upošteva tudi želje oglaševalcev. Bolj ko je oglas ciljan (prilagojen vedenju, potrebam in željam enega uporabnika), bolj ko v njegovih očeh izstopa iz povprečja in mu ponuja ravno tisto, na kar je »občutljiv«, večja je verjetnost, da ga bo kliknil. Pozneje pa morda celo naredil tisto, kar mu oglas subtilno zapoveduje. Googlova analitika deluje samodejno, v ozadju in tišini, tako da se njenega obstoja večina uporabnikov ne zaveda. Vam pa ravno ta storitev »ukrade« največ osebnostnih lastnosti. Google je v celoti predan lastni filozofiji. Kot želi, da so njegove storitve za uporabnika iz leto v leto boljše (morda tudi bolj »nalezljive«), tako se trudi, da so boljši za uporabnika tudi oglasi, ki jih je ta prisiljen gledati. Posredno je storitev tudi največja grožnja za uporabnikovo zasebnost, saj zbira in hrani po novem na enem mestu vse podatke, ki jih uporabniki »naredimo« na spletu.

Preden se lotimo odvajanja od Googla, moramo prešteti mesta, na katerih je Google v našem življenju prisoten. Ne gre le za brskanje po spletu, uporabo njegovih storitev, kot so kartografski storitvi (Maps in Earth), pošta (Gmail), spletna pisarna (Google Docs) in tako naprej, temveč tudi upoštevanje mobilnih naprav, kjer je Google morda še bolj vgrajen v njihova »jedra«. Dokler gre za naprave z njegovim sistem Android. »Analitika« je v te naprave še veliko bolj vključena, saj mu je tako zagotovljenih več osebnih podatkov (lokacija na primer), kot jih pridobi od uporabnikov, ki v splet vstopajo s klasičnimi računalniki. Mobilna naprava z Androidom je kot velik »piškotek«, ki ga ne moremo zbrisati, hkrati pa ga je tudi težje nadzirati.

Ne puščajte sledi
Podatkov, ki jih Google zbira, je veliko, tako veliko, da sploh ne vemo, kaj vse Google ve. Bi nas moralo skrbeti? Če je res, da jih lahko na sorazmerno enostaven način pridobijo organi pregona in še kakšne tajne službe, potem bi nas verjetno moralo. Ne gre le za vedenje, po katerih straneh uporabnik brska. To je morda še najmanjša težava. Google ima komunikacijske storitve, pošto, govor in takojšnje sporočanje, družabno omrežje in Android. Naprave z njim pa so vir lokacijskih podatkov. Ker imamo večino kontaktov spravljenih v Googlovi storitvi »imenik« zato, da jih prenesemo nazaj na telefon, če se temu kaj zgodi, ima Google načelno dostop do imen in telefonskih številk, in če imajo naši stiki tudi androidni telefon, morda pozna tudi njihove lokacija. Večina strokovnjakov meni, da Google tako globokega vpogleda nima, to zanika tudi sam, vendar je tehnično izvedljivo. Zakaj je toliko nejasnosti glede tega? Ker Google nikoli ni javno povedal, kaj vse ve. Ali Google sploh dejansko ve, kaj vse ve o svojih uporabnikih?

Google ne zbira podatkov le, ko obiščete njegovo storitev, temveč tudi, ko obiščete spletno stran, ki vsebuje kaj njegovega. Na primer njegovo kartografsko storitev (Google maps), kar se je razpaslo predvsem po poslovnih spletnih straneh, kjer nam svojo lokacijo zelo radi grafično prikažejo v okvirčku z zemljevidom.

Google, persona non grata

Če se odločite za življenje brez Googla, potem ne smete uporabljati nobenega njegovega izdelka. Že če uporabite enega, vam glede na »centralizirane« pogoje uporabe Google lahko sledi, tako pa v bistvu pridobi vse podatke, ki jih ima brskalnik. Kaj počnete na spletu, kam greste po obisku strani, na kateri ste, katere strani ste obiskali v preteklosti in podobno. Preprečiti morate »naključni« obisk Googlovega izdelka, saj se bodo v tem primeru Googlovi piškotki vnovič pojavili in boste spet na začetku svojega izziva.

Način, kako preprečiti naključni obisk Googlovih spletnih strani in njegovih storitev, se imenuje preusmeritev datoteke gostiteljev (redirected hosts file). Preprosto povedano to pomeni, da morate v datoteko, ki je nekje na vašem računalniku, vpisati IP-naslove storitev, za katere želite, da nanje nikoli med brskanjem ne boste niti naključno preusmerjeni, ko na primer kliknete na povezavo na neki strani, ki v sebi skriva naslov Googlove storitve. Stvar ni enostavna, zahteva kar nekaj znanja o operacijskih sistemih ter poznavanja arhitekture spleta, pa tudi IP-naslovov. Je pa na spletu dovolj nasvetov (http://tinyurl.com/3wz5kw8), kako to storiti. Zadeva je malce bolj zahtevna, a saj ne trdimo, da je življenje brez Googla enostavno. Ko to storite, ste »varnejši«, saj bo vsaka naključna povezava na Google preusmerjena na varno stran ali pa blokirano. Odvisno, kaj boste »zahtevali« v omenjeni datoteki. Hkrati se tako lahko zaščitite tudi pred drugimi ponudniki, ki uporabljajo sledilne piškotke.

Piškotki so bistvo problema

Znebiti se Googla pomeni tudi izogibati se aplikacijam, ki imajo v sebi »kakšen« njegov del. Kot so spletne strani, ki imajo vključeno Googlovo kartografsko storitev. Ob obisku take strani lahko Google sproži nameščanje svojega sledilnega piškotka, pa čeprav niste na njegovi »generični« strani. V postopku ločitve od Googla se morate zato naučiti, kako odstraniti vse piškotke iz svoje naprave (metoda je odvisno od brskalnika, ki ga uporabljate), nato pa namesto Googlovih uporabljati alternativne storitve. Ostane pa težava s tako imenovanimi super piškotki, ki lahko oživijo sledilne piškotke tudi, ko ste te izbrisali. Nekako jih morate najti in izbrisati tudi te.

Šele ko ste odstranili vse obstoječe piškotke, pride na vrsto blokiranje in njihovo ponovno nameščanje. Na voljo so brskalniške aplikacije (vtičniki), ki so bolj ali manj primerne za to nalogo. Henderson se je odločil za aplikacijo Ghostery. Prednost te naj bi bilo njeno nenehno osveževanje in iskanje »protiorožji« za napredke tehnik sledenja. Stranpoti takšnega postopka bodo nekoliko slabše delovanje (ali nedelovanje) nekaterih spletnih storitev in strani, saj piškotkov ne »uporablja« le Google (ta je le največji), ampak večina večjih ponudnikov spletnih vsebin. Uporabniki še pred kratkim nismo bili tako naivni in pripravljeni za brezplačno uporabo storitev brez razmisleka izdati osebne podatke in se prostovoljno pustiti slediti na spletu. Upravljanje piškotkov na lastnem računalniku vam bo verjetno odprlo oči in razkrilo obseg spletnega sledenja. Če boste še vedno želeli uporabljati storitve, ki niso Googlove, a brez svojih piškotov ne bodo delovale, boste prisiljeni dopustiti njihovo namestitev. Kar lahko pomeni tudi občasni izklop blokiranja piškotkov.

Googlova trdnjava

Veliko težje pa je preprečevanje sledenja na pametnih telefonih z Googlovim operacijskim sistemom Android. Mogoče sicer je, zahteva pa ne le veliko truda, temveč tudi znanja. Z nadzorom osnovnih nastavitev zasebnosti, ki jih Android omogoča, se ne boste mogli popolnoma ločiti od Googla in izogniti njegovemu sledenju. Pridobiti morate korenski dostop do telefona (rootanje) ter nato odstraniti popolnoma vse Googlove aplikacije, ki so na njem, in jih zamenjati z alternativnimi. Nasvet je v bistvu podoben kot pri »čiščenju« računalnika. Uporabljati ne smete ničesar Googlovega, le osiromašeno različico operacijskega sistema Android. Mogoče je tudi, da na telefon namestite drug operacijski sistem, v tem primeru boste naredili še največ, a to je najmanj težko, vprašanje pa je tudi, kako bodo tako spremenjeni telefoni dejansko delovali. Še najlažji je torej nakup telefona brez Androida, a tudi z njega morate izbrisati vse morebitne prednameščene Googlove aplikacije. Čeprav ste se tako znebili Googlovega sledenja, je lahko vaša zasebnost še vedno ogrožena, saj tehnike sledenja uporabljajo tudi drugi operacijski sistemi pametnih telefonov, ki želijo konkurirati Googlu. Večje zlo ste zamenjali za manjše.

V vsakem primeru pa morate biti pozorni na to, da morebitne aplikacije, ki bi jih radi namestili in ki niso od Googla, med delovanjem ne »uporabijo« kakšne Googlove funkcije. In pa tudi, dostop do česa vsega aplikacija zahteva med nadgrajevanjem ali prvim nameščanjem. Med tema postopkoma aplikacija izpiše svoje zahteve za dostop, na katere morate biti še zlasti pozorni, in dostop dovoliti ali pa tudi ne, če ocenite, da je preveliko tveganje za zasebnost. Pri »očiščenem« telefonu z Androidom morate biti pozorni na morebitne nadgradnje sistema, saj vam te lahko izničijo ves dotedanji trud. Lahko se odločite, da nadgradnje ne dovolite, ali pa po njej takoj ponovite postopek »čiščenja«.

Popolnoma pa niti v tem primeru ne morete biti prepričani o svoji zasebnosti. Znano je, da nekateri telefoni beležijo dnevnike, prav tako pa telefon med delovanjem operaterju zagotavlja podatke, ki so lahko grožnja zasebnosti. Ali pa primer, ko uporabniki telefona s prižganim sprejemnikom GPS zagotavljajo podatke Googlu o lokacijah baznih postaj mobilnega omrežje, ki jih ta pozneje uporabi za funkcijo določanja položaja brez GPS-a. Vendar so to že druge zgodbe, ki niso neposredno povezane z osnovno temo, torej kako se znebiti Googla. Kažejo pa na dejstvo, da so pametni mobilni telefoni velika grožnja pri zagotavljanju zasebnosti uporabnika, saj iz njih nenehno »curljajo« zgovorni podatki.

Moj mikro, september – oktober 2012 | Marjan Kodelja |