Pri tem pa pozabljamo, da živimo v Evropski uniji, na enotnem trgu, ki večinoma v resnici (še) ni enoten, na katerem evropska komisija spodbuja in govori o pomenu čezmejnega spletnega nakupovanja ter na katerem nas ščitijo evropski zakoni. Kupec naj se sam odloči, kje bo kupoval, glasuje naj s svojo denarnico in kupi tam, kjer je ceneje. V načrtih, pobudah in smernicah evropske komisije, torej na papirju, se lepo sliši. Praksa pa je ničkolikokrat daleč od tega. Že najdemo trgovca, ki obljublja nizko ceno, vendar pri branju pogojev ugotovimo, da kupljenega blaga ne pošilja v Slovenijo. To pravico ima, razlogov pa večinoma ne poznamo oziroma jih nočejo povedati. Ker morda niso zrasli na njegovem zelniku, temveč so zahteva dobaviteljev blaga, ki se na evropsko željo po enotnem trgu požvižgajo? Deli in vladaj. Ustrezajo jim razdrobljeni nacionalni trgi, na katerih lahko cene oblikujejo po načelu ponudbe in povpraševanja. Na velikih trgih so cene nižje, na malih pa višje, zato vsi členi prodajne verige zaslužijo več, kot bi zaslužili, če bi bila cena naprave brez davka v vseh trgovinah Evropske unije približno enaka.

Enotnost z napako

Dobrikanje iz Bruslja se lepo sliši. Evropa mora postati enoten trg, ker splet ne pozna meja, prav tako pa ne tudi spletno nakupovanje. Kot kupcu nam mora biti popolnoma vseeno, pri katerem trgovcu bomo kupovali. Lahko se odločamo na podlagi videza, inteligence, prijaznosti prodajalca/-ke, če hočemo, ali na podlagi cene. Bruseljski uradniki nas hrabrijo, naj se nikar ne bojimo nakupovanja na spletu, pozabljajo pa, da je realnost drugačna. Zanimivo je, da niso vsi izdelki v Sloveniji dražji. Pravijo, da so avtomobili pri nas med najcenejšimi, verjetno pa to velja tudi za nekatere druge izdelke. A ne za tehnične izdelke, med katere uvrščamo računalnike, mobilne naprave, televizorje, zvočne sisteme, gospodinjske aparate in podobno. Več let že vsake toliko preverimo, ali je na slovenskem trgu že prišlo do preobrata, in vedno znova ugotavljamo, da so to le naše pobožne želje. Razlogov za višje cene je lahko veliko, odvisno od tega, koga vprašate, vsak vam jih bo znal našteti nekaj, na koncu pa vsakič znova ugotovimo, da je resnični razlog le en sam. Pomanjkanje konkurence med trgovci na trgu oziroma če hočete bolj nazorno, dominantni trgovec, ki določa cene na trgu. Razen kupcem vsem drugim v prodajni verigi takšno stanje ustreza. Volk sit in koza napol cela. Kaj lahko kupci sploh storimo? Odgovor je le en: kupujemo na spletu v tujih spletnih trgovinah.

Zakaj v tujini ne kupujemo več

Težave z jeziki ne morejo biti izgovor. To smo že premagali, če drugače ne, pa z okornim Googlovim prevajalnikom, ki zna prevesti tudi celotne spletne strani. Prevodi niso najboljši, a smisel tistega, kar nam želi spletni trgovec v neznanem jeziku povedati, prevajalnik zadene. Bolj nas lahko zmoti poraba časa in frustracije, ki jih med iskanjem najugodnejšega spletnega trgovca doživimo. Čas potrebujemo, da ga najdemo, potem pa še, da nam pošlje naročen in plačan izdelek. Navajeni smo, da skočimo v trgovino, napravo plačamo in jo prinesemo domov. Nakup v tujih spletnih trgovinah lahko pomeni tudi nekaj tednov čakanja na izdelek. Potrpežljivost je zahtevana vrlina, frustriranost pa nekaj, kar moramo potisniti na stran. Najdemo spletnega trgovca, ki obljublja najnižjo ceno, zato se prijavimo v njegovo trgovino, nakar ugotovimo, da z nakupom ne bo nič. Izdelkov ne pošilja v Slovenijo. Najdemo drugega z enakimi pogoji. In tako naprej. Na koncu pa le najdemo enega, ki pošilja tudi v Slovenijo, vendar cena ni tako mamljiva kot pri prvem. Stvar, s katero se mora spopasti vsak nakupovalec na spletu. Kupcem je lahko tudi mučno kupovati v spletnih trgovinah, ki jih ne poznajo in za katere ne vedo natančno, ali gre za resno ponudbo ali za spletno prevaro. Lažne spletne trgovine in spletne trgovine s ponaredki niso izjeme, temveč stalnica. Znati jih moramo prepoznati (tinyurl.com/nv86nkj). Vendar ni tako zelo težko zmanjšati možnosti, da nasedemo na prevaro. Vse je v tem, kako se stvari lotimo. Z zvrhano mero kmečke pameti.

Kako se lotiti iskanja

Povprečni kupec nima veliko vpogleda v takšne in drugačne trike spletnega nakupovanja, tudi dražb se izogiba. Izdelek želi kupiti v »standardni« spletni trgovini, ki mu deluje zaupanja vredna. Težko je govoriti o standardni spletni trgovini. Denimo, da ima takšna trgovina informativno spletno stran, kjer lahko kupec zelo enostavno najde najpomembnejše informacije: ceno izdelka, morebitne dodatne stroške, način dostave, podatke o vračilu in garanciji za ponujene izdelke. Bolje kot zaupati trgovini je težko vedeti, kakšna je dobra cena za iskano napravo.

Menimo, da so zato dobra referenca trgovine v Nemčiji. Predvsem zato, ker gre za enega največjih trgov v Evropski uniji, na katerem konkurenca deluje, tako kot mora, in za katerega vemo, da so cene za tehnične naprave med najnižjimi, če ne celo najnižje v Evropi. Nemške spletne trgovine tudi v praksi upoštevajo tisto, za kar se zavzema Bruselj. Zelo redke so spletne trgovine, ki kupljenih izdelkov ne bi pošiljale v države članice Unije. Kar ni primer s trgovinami v državah, s katerimi mejimo. Se pa splača tudi tam preveriti, kakšne so cene. Ko opazimo, da so cene nizke v njihovih spletnih trgovinah, lahko logično sklepamo, da dosti dražje niso niti v njihovih klasičnih trgovinah. Če nič drugega, so te države blizu, zapeljemo se lahko do trgovca, pri njem kupimo napravo po nižji ceni, kot bi jo doma, hkrati pa še peljemo družino na enodnevni izlet.

Garancija je problem

Očitno Slovenci veliko v tujini ne kupujemo, saj če bi, bi se to poznalo na prometu slovenskih trgovcev in ti bi se morali odzvati ter prilagoditi svoje cene s cenami v tujini. Največ kupcev skrbi garancija. In imajo prav. Kadar kupujemo v tujini, se moramo dostikrat odreči udobju garancijskega popravila v domači državi. V takih primerih moramo garancijo uveljavljati v državi (in pri prodajalcu), kjer smo izdelek kupili. Različni so tudi časi trajanja garancijske dobe, kar je tudi lahko kazalec, kje se nakup splača. Ne pomeni pa nujno, da je višja cena naprave posledica morebitne ponujane daljše garancijske dobe, prej dejstva, da izdelovalec ve, da je za njegov izdelek majhna verjetnost okvare v obljubljeni garancijski dobi.

Še vedno so razlike v cenah

Izbrali smo nekaj izdelkov ter primerjali njihove cene v Sloveniji in v omenjenih državah. Hitro se je razblinil mit o enotnem evropskem trgu. Razen nemških so redke spletne trgovine, ki kupljene izdelke pošljejo še kam drugam kot na naslove v lastni državi. Ta podatek je pomemben, saj nacionalnim prodajalcem omogoča samostojno oblikovanje cen, če jih je več, bi lahko govorili celo o nekakšnem kartelnem dogovoru, pri katerem manjši sledijo cenovni politiki vodilnega. Še več: takšne razmere ponujajo obilje možnosti za izkoriščevalski odnos velikih trgovcev (tudi ali celo predvsem klasičnih), ki dobaviteljem preprosto zabičajo, da izdelkov ne smejo ponujati po (bistveno) nižji ceni kot pri njih – pa čeprav je ta cena nekaj povsem običajnega le nekaj kilometrov čez mejo. S tem smo prišli do bistva. To je glavni vzrok za visoke slovenske cene, ki tudi preprečuje, da bi padle na raven, primerljivo z drugimi bližnjimi trgi.

Moj mikro, julij avgust 2014 | Marjan Kodelja |