SKUPNA UPORABA IN MOČAN NADZOR (do 7. leta)

Večina otrok te dobe še ne zna tekoče pisati in brati, tako da v večini primerom tudi ne uporabljajo elektronsko pošte in sisteme neposrednega sporočanja (IM) brez pomoči svojih staršev. Kljub temu pa radi brskajo po spletnih straneh in igrajo spletne igrice, kjer v skrajnem primeru lahko »vidijo« njim neprimerno vsebino (nasilje, pornografijo ...). Zato morajo starši nadzirati spletne strani (in igrice), ki jih otrok obiskuje. Lažje zapisati kot dejansko storiti!

S problematiko varovanja otrok v spletu je veliko zapisanega na spletni strani www.safe.si, pogrešamo pa seznam za otroke različnih starosti primernih slovenskih spletnih strani, ki bi ga naredili in osveževali strokovnjaki, financirala pa država. Seznam, ki bi mu lahko verjeli in bili prepričani, da se na njem ne bi pojavile strani z neprimernimi vsebinami. Prav tako v slovenskem jeziku ni otrokom namenjenega spletnega iskalnika (na primer kids.yahoo.com) z izjemo funkcije »družinski filter« v iskalniku najdi.si.


Filtriranje vsebin ne zadošča
Spletni iskalniki omogočajo filtriranje vsebin. Morate pa se zavedati, da filtriranje samo po sebi ni rešitev, saj lahko otrok preprosto uporabi kak drug spletni iskalnik, pri katerem ste filtriranje pozabili vključiti, in se tako elegantno izogne nadzoru.

Kaj storiti pri tej starostni skupini?

• Ne blokirajte dostopa (filtriranje) le do strani, za katere veste, da je na njih neprimerna vsebina. Namesto tega s pomočjo programske opreme za »starševski nadzor« blokirajte vse strani in dopustite dostop le do tistih, za katere veste, da so vašemu otroku primerne. Otroku primerne strani shranite med »priljubljene« (favorites), tako da jih bo hitreje in preprosteje uporabljal.
• Imejte nadzor nad gesli, ki jih otrok uporablja pri njemu namenjenih storitvah ali programih. Tako boste vedno lahko preverili, kaj počne z njimi. Predlagamo pa, da otroku pred tem poveste, da ga boste nadzirali, saj zgolj tako lahko gradite zaupanje med otrokom in vami.
• Če otrok uporablja elektronsko pošto ali sisteme neposrednega sporočanja, blokirajte komunikacijo z vsemi, ki niso na seznamu prijateljev oziroma med sogovorniki, »potrjenimi« z vaše strani. Še eno osnovno pravilo: na takem seznamu naj ne bo večje število »kontaktov« od starosti otroka.
• Vzemite si čas in se večkrat pogovorite s svojim otrokom o tem, kaj počne v spletu in katere strani obiskuje. Odgovorite na vsako vprašanje, ki ga vam otrok postavi in ga opozorite na grožnje, ki nanj pretijo, ko je v spletu.
• V nobenem primeru ne dovolite otroku, da sam na spletnih straneh, blogih ali v sporočanju izdaja svoje osebne podatke.
• Ne dovolite mu uporabljati interaktivnih iger, v katerih je možna komunikacija z drugimi igralci, oziroma igralnih konzol za to, da otrok nenadzorovano brska po spletu.
• Priporočljivo je tudi, da otrokom te starostne skupine omejite čas, ko ga ta lahko preživi za računalnikom. Strokovnjaki sodijo, da je pol ure na dan večinoma dovolj.

OTROK HITRO USVAJA NOVA ZNANJA (med 8. in 10. letom)

V tej dobi otroci hitro spoznavajo in usvajajo nove tehnologije in naprave. Sposobni so sami uporabljati interaktivne tehnologije (igre, sistemi neposrednega sporočanja …) in, kar ni najlepše, a vendarle, upajo se zlagati glede svoje starosti, da dobijo dostop do družabnih mrež (MySpace, Facebook ….). Zaradi tega je ta starostna skupina še toliko bolj na udaru ljudi, ki bi jih radi tako ali drugače izkoristili (na primer pedofili ter tatovi gesel in osebnih podatkov). Ne zatiskajte si oči, živeč v prepričanju, da kaj takega v Sloveniji ni mogoče, da pri nas ni pedofilov oziroma da ti ne uporabljajo interneta za to, da bi stopili v stik z mladoletniki.

Kaj storiti pri tej starostni skupini?
• Obstoječe filtriranje (blokiranje) dostopa do spletnih strani prilagodite, da otrok lahko dostopa do strani, ki jih priporočajo v njegovi šoli in ki jih potrebuje v ta namen. Če pa blokade nimate, je zdaj skrajni čas, da to storite.
• Dopustite zgolj komunikacijo s prej preverjenimi in z vaše strani dovoljenimi »prijatelji«.
• Če otrok uporablja svoj računalnik je skrajni čas, da tudi tega opremite z varnostnimi programi, saj so otroci te starosti bolj vešči spletnega brskanja in je verjetnost okužbe s škodljivo programsko opremo toliko večja.
• Otrok naj še vedno uporablja zgolj iskalnik, pri katerem ste vključili filtre za blokado dostopa do neprimernih spletnih strani.
• Povejte otroku, prepričajte se, da razume, katere informacije lahko in katerih v nobenem primeru ne sme posredovati, ko je v spletu oziroma pri sporočanju. Med slednjimi so osebni podatki.
• Če otrok uporablja »klepetalnice« oziroma sorodne storitve, kjer ne morete nadzirati, kdo se z vašim otrokom pogovarja, skupaj z njim vadite, kako se mora tu obnašati. Otroka morate naučiti, da ima lahko sogovornik neprimerne želje oziroma da ni to, za kar se izdaja. Tako kot v realnem svetu se tudi v spletu otrok praviloma ne sme pogovarjati z neznanci.
• Naučite otroka, da spoštuje druge in da v spletu ne počne stvari, ki jih ne bi storil v realnem svetu.
• Uporabo računalnika omejite na uro dnevno.


Pravočasno odkrijte nevarnosti
Če boste občasno nadzirali otrokovo spletno dejavnost (obiskane spletne strani, klepetalnice, MSN, IRC, e-pošto ...), boste lahko pravočasno odkrili nevarno komunikacijo. Glede na raziskave FBI-ja se spolni iztirjenci pogosto vtihotapijo v spletne klepetalnice, kjer se predstavljajo kot vrstniki. Takšni pogovori se običajno začnejo kot pogovori o priljubljeni glasbi, filmih in umetnosti. Tovrstni napadalci pridobijo v otroku veliko mero zaupanja in kmalu preidejo na naslednjo stopnjo, ko otroku ponudijo različna darila. Naslednja stopnja je prehod na katerega izmed varnejših medijev za komunikacijo, kot so e-pošta, MSN, ICQ, Yahoo Messenger in telefon. Ob prehodu na varnejši način komunikacije začne napadalec prehajati na seksualne vsebine in otroku ponujati slike in filme s pornografsko in pedofilsko vsebino. Prej ali slej se napadalec dogovori tudi za sestanek v živo, pri čemer so bile v nekem primeru žrtvi dostavljene celo letalske karte.

OTROK POSTAJA AKTIVEN (med 10. in 12. letom)

Otroci, ki jih računalništvo in splet res zanimata, hitro pridobivajo znanja in veščine, ki presegajo znanje svojih staršev, zato začnejo slednje, po domače povedano, »voditi za nos«. Hkrati v tej dobi otroci postajajo v spletu aktivni, tako prek sistemov sporočanja kot tudi v družabnih omrežjih in v njih puščajo podatke o sebi (osebni profil). To je doba, ko se prave težave šele začnejo! V tej dobi naši otroci ne znajo samo brati in pisati, temveč do neke mere obvladajo tudi tuje jezike (vsaj angleščino), zato niso več omejeni na slovenski spletni prostor. S tem pa so na udaru vseh nevarnosti, ki nanje prežijo s spleta.

Kaj storiti pri tej starostni skupini?
• Starši naj še vedno uporabijo programsko opremo za starševski nadzor, pri čemer morajo nastavitve večkrat spreminjati glede na potrebe dostopa do novih spletnih strani, povezanih z otrokovim delom v šoli (omogočanje dostopa do strani, ki so bile blokirane). Je pa to doba, ko otroci začnejo posegati po spletnih iskalnikih, splet jim je bolj odprt. Zato je pomembno (če tega do zdaj še niste storili), da v iskalnikih vključite možnost filtriranja spletnih vsebin, dostop do tistih, ki tega ne omogočajo, pa blokirate.
• Pazite na opozorilne znanke v obnašanju otroka, ki so lahko razlog, da je na udaru spletnega nadlegovalca. Med takimi znaki je tudi vroča želja otroka, da se čim prej vrne pred računalniški zaslon in nadaljuje pogovor z neznanci.
• Preverjate nastavite otrokovega sporočilnega sistema (e-pošta, sistem takojšnega sporočanja) s poudarkom nad dodatnimi možnostmi, ki jih ta omogoča. Na primer tako imenovana nastavitev »nedosegljiv«, ki samodejno pošlje odgovor, ko otrok ni dosegljiv. Paziti morate, da v samodejnih odzivih ni osebnih podatkov, zlasti ne otrokove telefonske številke ali drugih naslovov elektronske pošte.
• V tej dobi so nekateri otroci sposobni sami izdelati spletne strani in jih objavljati v spletu,prav tako pa pišejo bloge oziroma sodelujejo v družabnih omrežjih. Zagotoviti morate, da na teh otrok ne objavlja slik, videa, osebnih podatkov ali celo videa spletne kamere v realnem času brez vašega dovoljenja.
• Imejte popoln nadzor nad vsemi gesli za dostop do računalnika, pri čemer je priporočljivo, da ima otrok svoje, a z omejenimi možnostmi, kaj lahko počne z računalnikom (nalaga programe, spreminja nastavitve ...). Nikakor pa otroku, kljub njegovi želji, ne zaupajte gesla, ki ga vi uporabljate in prek katerega otrok lahko spreminja omejitve, ki ste mu jih postavili. Pričakujte, da bo otrok nasprotoval temu pravilu, kakor bo tudi nasprotoval dejstvu, da je njegov dostop v splet omejen.
• Otroku dovolite uporabo zgolj tistih interaktivnih iger, za katere ste prepričani, da so zanj primerne.
• Če veste, da je otrok član družabnega omrežja oziroma je aktiven v drugih spletnih storitvah, morate poznati njegov vzdevek. Vsaj enkrat tedensko preverite, kaj je otrok objavil v spletu, in ocenite, ali so objave moralno, etično ali kako drugače primerne.
• Vsake toliko tudi preverite, kaj je otrok prenesel iz spleta – iščite slike, nelegalno prenesene glasbene oziroma filmske datoteke ter nelegalne programe.


Vpogled v zgodovino
Ravno tako lahko vedno pregledate zgodovino obiskov tako, da pregledate zgodovino brskalnika. Vsak brskalnik ima področje, v katerem si lahko ogledate vsako obiskano stran v določenem časovnem obdobju. V tako prikazani zgodovini obiskov lahko kliknete na obiskano stran in jo ponovno obiščete, s čimer dobite vpogled v vsebino, ki si jo je pred tem ogledoval uporabnik.

IZ SPLETA V REALNOST (med 13. in 15. letom)

Otrokovo znanje, veščine in aktivnost znotraj spleta še naraščajo. Uporablja vse mogoče sisteme za sporočanje, hkrati pa računalnika ne uporablja zgolj doma, temveč tudi drugod (šola, domovanje prijatelja, internetni bari). Nadzor nad njegovim početjem je toliko bolj otežen, največja težava te dobe pa je morda samozavest otroka. Enostavno se da pregovoriti za srečanje z neznancem iz spleta, pri čemer se ne zaveda, kako nevarno je lahko tako početje.

Kaj storiti pri tej starostni skupini?
• Omejite prosti čas, ki ga lahko otrok dnevno preživ v spletu (on-line) na uro in pol. V ta čas ni vštet čas, ki ga otrok za računalnikom preživi zaradi šolskih obveznosti.
• Pogovorite se (pa tudi če ste že večkrat) o potencialnih nevarnostih pogovora z neznancem iz spleta in to počnite toliko časa, dokler niste prepričani, da vas je otrok razumel in sprejel vaše trditve.
• Še vedno, kolikor je to sploh mogoče, onemogočite dostop do strani, ki so vsebinsko za otroka te starosti neprimerne (filtriranje vsebin).
• Dopustite otroku, da se pogovarja z večjim številom potrjenih prijateljev (število stikov na seznamu oseb, s katerim se otrok lahko pogovarja).
• Onemogočite dostop do storitve iskanja slik, saj pri takem iskanju filtri za filtriranje vsebine v večini primerov ne delujejo.
• Onemogočite dostop do storitev za izmenjavo datotek, saj ste za otrokovo nelegalno početje še vedno odgovorni starši!
• Naučite otroka, da nikoli in v nobenem primeru prijateljem in vsem drugim ne sme izdati gesel. Predvsem pa mu dopovejte, kakšni so pravi načini hranjenja in izdelave gesel.
• Če je le mogoče, naj bo domači računalnik na takem mestu, kjer lahko nadzirate otrokovo početje in njegovo obnašanje, ko je za računalniškim zaslonom. Otrok se bo v takšnem položaju zavedal, da lahko vsak mimoidoči vidi, kaj počne v internetu. Takšen prijem je težko izvedljiv v družinah z več člani, od katerih vsi pogosto uporabljajo internet, ali pa v primeru, ko je v stanovanju nameščena brezžična dostopna točka.

ČAS, DA MU ZAUPATE (16 ali več let)

Ko je otrok toliko star, mu težko še kaj prepovedujete, blokirate in filtrirate. Bo že našel način, kako se omejitvam izogniti, zato te nimajo več smisla. In hkrati: otrok se zna v tej dobi samostojno določati in sprejemati odločitve o svojem življenju, zato je skrajni čas, da mu (če tega niste dosegli že prej) začnete zaupati.

Nekaj pa vseeno lahko storite?
• Mladostnika naučite odgovornosti za posledice početja v spletu in dejstva, da so te enake kot v stvarnem življenju.
• Pogovorite se o nevarnostih pri posredovanju osebnih podatkov.
• Mladostnik naj sam vsake toliko časa preveri svojo spletno podobo, tako da svoje ime in priimek vpiše v spletni iskalnik. Tako bo ta vedno na tekočem tudi o tem, kaj drugi mislijo o njem. Mišljenje drugih pa je posledica njegovega obnašanja v spletu.
• Naučite ga pravilne uporabe varnostih programov, požarne pregrade in pomena rednega pregledovanja računalnika (iskanje škodljive kode)
• Povejte mu, da ste mu na voljo za vsa vprašanja oziroma ste mu vedno pripravljeni pomagati, če se znajde pred oviro.

SPLETNI ISKALNIK ZA OTROKE

Razvoj otrokom prijaznega, bolje rečeno varnega spletnega iskalnika je z 1,5 milijona evrov financirala nemška vlada, sodelovala pa so vsa pomembna imena iz računalniške industrije. Zelo na kratko: ponuja kombinacijo odobrenih (vsebinsko primernih za otroke) iger, informacij in spletnih povezav. Želja je, da bi iskalnik zaživel po vsej Evropi. Škoda, ker še ne govori slovensko.
www.fragfinn.de

Objavljeno: Moj mikro, februar 2008 | Marjan Kodelja