Kategorije fotoaparatov so si izmislili proizvajalci in ne kupci. Tudi katere tehnične podatke poudarijo in zakaj, je njihovo maslo. Večinoma nam je popolnoma vseeno, v katero kategorijo sodi fotoaparat, kakšne vrste fotografij dela in kako zmogljiv je. Zanima nas, ali bodo fotografije dobre ali slabe in kako preprosta (ali zapletena) je uporaba. Profesionalni in naprednejši ljubiteljski fotografi natanko vedo, kaj potrebujejo in kako se odločiti na podlagi suhoparnih tehničnih podatkov, ki sami po sebi ne povedo dosti. Stari mami, ki zase ali za svojega vnučka kupuje fotoaparat, pa se o vsem tem niti ne sanja. Zanaša se na to, kar ji bo predlagal prodajalec v trgovini. Njegov interes pa ni, da bi mamka dobila največ za svoj denar in bila zadovoljna, želi ji prodati aparat, s katerim bo največ zaslužil. Zato smo se odločili, da poleg kategorij in razlage tehničnih podatkov uvedemo še napotke za telebane.
Pozabite na zrcalnorefleksne fotoaparate in fotoaparate brez zrcala z izmenljivimi objektivi. Kdor ve, da so in da jih potrebuje, ve o njih dovolj, da se bo znal odločati. Pa čeprav mu ne bo lahko. Kot zanimivost: fotograf, za katerega lahko mirne vesti rečemo, da ve veliko o tehnologiji, nam je pred kratkim potarnal, da so mu všeč aparati nove kategorije, vendar med njimi ni takega »sistema«, ki bi zadostil tistemu, kar si on želi. Želi pa zmogljivo tehnologijo fotoaparata in tri točno določene objektive. A tega ni. Dobra se mu zdi Sonyjeva tehnologija, vendar zanjo niso na voljo pravi objektivi. Za fotoaparate sistema »mikro 3/4« (Panasonic, Olympus) objektivi so, vendar mu ni všeč zmogljivost tehnologije. Nikon 1 je zgodba zase, všeč pa mu je tudi X1 Pro, novi aparat podjetja Fujifilm, vendar je predrag in ravno predstavljen, tako da se dejansko še ne ve, kako se bo obnesel. In ker ta človek ve preveč, se ne more odločiti. Včasih je dobro vedeti manj in se odločati instinktivno, ne pa iskati idealno rešitev, saj te ni.
Kaj pa telebani? Na načelni ravni je sila preprosto. Vzemimo primer, ko potrebujete fotoaparat, s katerim boste fotografirali umirjene počitnice in enodnevne izlete v naravo, partnerja ali otroka na ograji, v ozadju pa morje, jezero, gozd. Morda še fotografijo naravne ali kulturne znamenitosti. Fotografirali boste zunaj, čez dan in v lepem vremenu oziroma v razmerah, ko svetlobe nikdar ni premalo. Kaj kupiti? Popolnoma vseeno je, vsak fotoaparat bo za takšno uporabo dovolj dober. Najbolje bo žepni fotoaparat, ki vas ne bo oviral pri gibanju, pa še poceni je in preprost za uporabo. Če radi fotografirate podrobnosti objekta, na primer noro zanimiv star balkon v tretjem nadstropju, potem izberite kompaktni fotoaparat, ki ima čim večjo optično povečavo. Optična povečava pomeni, da bo fotografijo povečal sistem leč in ne procesor umetno, tako da bo povečal pike (digitalna povečava). Izogibajte se te. Mogoče je celo najbolje, če jo v fotoaparatu kar izključite.
Kaj pa, če največkrat fotografirate znotraj prostora, v svetlobnih razmerah, ki so vedno slabše kot zunaj, zato je pomembno, kako se fotoaparat znajde v takih pogojih? Najprej je pomembna velikost objektiva. Večji je premer objektiva, večja je luknja, skozi katero na tipalo pride svetloba. Malce neumno, vendar logično. Več svetlobe ima pomen v slabših svetlobnih razmerah. Drugi podatek je razpon vrednosti ISO. Višja je, bolje se bo v takih razmerah obnesel fotoaparat. Ne pomeni pa to, da bo tudi fotografija lepa, saj je odvisno tudi, koliko šuma bo na njej. Dejali boste, da ima vsak kompaktni fotoaparat bliskavico. Res je, vendar vgrajena bliskavica zadošča za osvetlitev do dveh, morda treh metrov, dlje pa ne »nese«, zato se nanjo ne zanašajte, če je le mogoče.
Popolnoma vseeno pa je, koliko milijonov pik ima fotoaparat. Vsi, ki so na trgu, jih imajo dovolj. Fotografija ne bo nič boljša, če bo posneta z 10- ali 12-milijonskim fotoaparatom.
Moj mikro, februar 2012
