Vse dokler kupujete računalnik s kolikor toliko sodobnim procesorjem, je za zmogljivost namiznega ali prenosnega računalnika pomembnejša velikost delovnega pomnilnika (RAM) in trdega diska (oziroma drugega medija za hranjenje podatkov) kot pa minimalna razlika v frekvenci procesorja.

Podatki, ki jih mirno lahko spregledate

»Majhna« razlika v frekvenci procesorja. Prvi podatek, ki pade v oči ali vam ga povedo, je frekvenca oziroma takt delovanja procesorja. V teoriji velja, da višja, kot je, hitreje bo procesor deloval in s tem posredno tudi računalnik. Procesor s frekvenco 2,6 GHz bo tako veliko hitrejši od tistega s frekvenco 1,2 GHz, a bo tudi bistveno dražji. A ker računalnik kupujemo za nekaj let, se za najpočasnejše, kar na trgu obstaja, ni pametno odločati. Ni pa pametno plačevati nekaj deset evrov več za malenkostne razlike v hitrosti. Te se namreč poznajo bolj ali manj le na denarnici, pri vsakdanji uporabi večine programov pa ne. V praksi na primer ne boste opazili razlike v hitrosti delovanja dveh računalnikov s procesorjema na primer Core i5, pri katerih ima prvi frekvenco 2,3, drugi pa 2,5 GHz. Hitrost delovanja je namreč odvisna od vrste dejavnikov, med katerimi je malenkostna razlika v taktu nepomembna. Podobno velja tudi za frekvenco pomnilnika RAM, kjer pri vsakdanjem delu razlike med 1066 ali 1333 MHz ne boste opazili. Seveda pa se odločite za višje frekvence, če računalnik, ki vam ga ponujajo, zaradi njih ni nič dražji.

Hitrost zapisa pogonov DVD/Blu-ray. Ta podatek lahko mirno zanemarite. Tudi zato, ker optične pogone uporabljamo vse manj, saj so se izkazali kot neprimerni za dolgotrajno hranjenje večje količine podatkov, kjer bi hitrost zapisa v teoriji prišla do izraza. Dejstvo pa je, da če je prvi pogon dvakrat počasnejši od drugega, to pomeni, da boste pri »peki« pač počakali nekaj minut več. Pa kaj potem! Vsi pogoni enako dobro predvajajo »filme«, kar je razlog za to, da so sploh še del računalnika.

Podatki, ki so včasih pomembni

Velikost pomnilnika na grafični kartici. Za večino uporabnikov, ki na svojem računalniku predvaja HD-videovsebino, je popolnoma vseeno, ali ima njihova srednje zmogljiva grafična kartica 1 ali 2 GB pomnilnika. Drugače pa je pri bolj zahtevnih uporabnikih. Pri tem ne mislimo profesionalnih uporabnikov v grafično intenzivnih dejavnostih, saj za njih naši napotki nimajo pomena, hkrati pa sami zelo dobro vedo, kaj potrebujejo. Govorimo o tistih, ki ne morejo brez dobre igre. Za njih je več pomnilnika seveda bolje. A tudi ti bi morali razmisliti o tem, da je hitrejši grafični procesor z manj pomnilnika v večini primerov zmogljivejši od počasnejšega grafičnega procesorja z več pomnilnika.

Procesorji s štirimi jedri. Med prenosniki je verjetneje, da bo hitreje deloval procesor z dvema jedroma kot procesor s štirimi. Upoštevajoč poganjanje najbolj običajnih programov, to je tistih, ki jih največkrat uporabljamo. Procesor z dvema jedroma velikokrat deluje z višjimi frekvencami in večina omenjenih programov sploh ni zmožna optimalno uporabljati več jeder hkrati. Drugače pa je s programi, ki so tega sposobni.

Svetilnost zaslona prenosnika. Bolj ko je zaslon svetel, prej se bo izpraznila baterija. Če prenosnik uporabljate v zaprtih prostorih, potem je svetilnost, ki jo ima večina zaslonov, dovolj (še to boste verjetno malce zmanjšali). Ko pa odnesete prenosnik ven, po možnosti na sončni dan, potem pa tako svetlega zaslona, kot bi hoteli, tako ali tako ni.

Ti pa so vedno pomembni

Velikost pomnilnika RAM. Več kot je pomnilnika tega tipa, bolje je. Ne zadovoljite se z manj kot 4 GB, še bolje je 6 ali 8 GB, seveda če imate operacijski sistem, ki takšno količino zna uporabljati (64-bitni). Če namreč uporabljate 32-bitni operacijski sistem, ta ne zna nasloviti več kot 4 Gb (2 na 32) pomnilnika. Če torej v tak računalnik vstavimo več, nismo naredili ničesar. V primeru 64-bitnega operacijskega sistema takšnih omejitev načeloma ni, saj lahko ta naslovi 16 TB (2 na 64) pomnilnika.

Hitrost vrtenja diska. Ta podatek smo že nekoliko zanemarili. Če se magnetne plošče v disku vrtijo s hitrostjo 7200 obratov na minuto, je to s stališča zmogljivosti računalnika bolje, kot če so počasnejše (5400 obratov). Računalnik je še bolj zmogljiv, če ima tudi disk SSD, na katerem je recimo sistem ali pa tisti programi, ki jih največkrat uporabljate. Kaj pa velikost diska? Ker količina podatkov eksponentno raste, bo vsak disk prej ali slej poln. Tudi v tem primeru je več bolje.

Teža prenosnika. Majhna razlika v teži med prenosniki lahko pomeni veliko, ko prenosnik prenašate sem ter tja. Načeloma torej iščemo čim lažji prenosnik. Če pa prenosnika ne nameravate veliko nositi naokoli, potem ta podatek ni več tako zelo pomemben. Pri tem je treba vedeti, da prenosnik s 17-palčnim zaslonom ne bo lahek v nobenem primeru.

Zmogljivost baterije. Daljša kot je, bolje je. Pri tem upoštevajte, da proizvajalci lažejo. No, ja, mogoče ne ravno lažejo, navajajo pa podatke, pridobljene v laboratorijskih pogojih, ki jih v realnih pogojih uporabe nikoli niti približno ne dosežete. Podatek, ki ga navajajo o tem, koliko časa lahko prenosnik deluje le na baterijsko napajanje, zmanjšajte vsaj za dvajset odstotkov, da boste bližje realnejši številki.

Vmesniki za zunanje pogone. So prav tako pomemben podatek, ko kupujete zunanje pomnilniške naprave. Vzeti morate vmesnik, ki je združljiv z računalnikom, ki ga imate doma. Najhitrejši možni vmesnik, na primer SATA 6 Gb, vam ne bo kaj dosti pomagal, če ga računalnik ne podpira. Lahko pa izberete med vsemi podprtimi vmesniki najhitrejšega. Hitrost prenosa podatkov je v tem primeru pomembna in vpliva na zmogljivost celotnega sistema.

Moj mikro, Marec 2012 | |