Prva stvar, ki jo moramo storiti, je prestavitev usmerjevalnika na novo mesto. Vsi smo po naravi »komod«, zato usmerjevalnik postavimo na mesto, kjer ga je najbolj preprosto priključiti. Običajno tam, kjer je kabel za omrežje oziroma kjer je telefonski kabel, kadar imamo kombinirano napravo, internetni modem in brezžični usmerjevalnik in električno vtičnico. Ni pa nujno, da je to mesto primerno tudi za širjenje radijskih signalov brezžičnega omrežja. Idealno je usmerjevalnik postaviti v središče področja, ki ga želite z brezžičnim omrežjem pokriti, in hkrati čim višje. Nikakor pa ne na primer pod mizo ali v predal omare. Če najdemo boljše mesto, lahko izboljšamo tako doseg kot tudi hitrost omrežja.
Včasih pomaga, da uporabimo le en standard. Če vse naprave, ki jih imamo priključene v omrežje, podpirajo različico »n«, usmerjevalnik nastavite tako (če to podpira), da deluje le v tem standardu in se ne »trudi« biti združljiv s starejšimi različicami. Seveda je najbolje, da je ta najnovejša, saj je ta tudi najbolj zmogljiva. Nekatere naprave, kot na primer prenosnik, je preprosto nadgraditi, saj lahko dokupimo samostojni vmesnik, spet drugih, na primer igralnih konzol in telefonov, pa ne. Če imate morda še tudi starejši usmerjevalnik s podporo različicam »b« in »g« ter novega za različico »n«, se bo morda splačalo oblikovati dve omrežji – eno za starejše in drugo za novejše naprave. Vendar morate biti pozorni, da se omrežji med seboj ne motita (nastavitev različnih kanalov in morda tudi frekvenčnih območij delovanja).
Uporabite varnostni protokol WPA2 s šifriranjem AES. Uporaba protokolov WPA ali WEP ter šifriranje TKIP zmanjšajo hitrost prenosa podatkov. Večina usmerjevalnikov omogoča sočasno uporabo protokolov WPA/WPA2, vendar se, če je le mogoče, odločite le za WPA2. V domačem omrežju uporabite osebni način (PSK). Večina naprav podpira omenjene protokole in načine šifriranja, če pa jih kakšna ne, je rešitev tudi v tem primeru v postavitvi dveh usmerjevalnikov.
V nastavitvah se splača poigrati z nastavitvami kanala, v katerem omrežje deluje, kajti mogoče je, da bo zato omrežje delovalo bolje. V primerih, ko je v vaši okolici več brezžičnih omrežij in vsa delujejo na istem, po možnosti prednastavljenem kanalu (kanal, ki je bil nastavljen, ko ste usmerjevalnik prinesli domov). Lahko pa se s sosedi tudi dogovorite, na katerem kanalu bo katero omrežje, vendar naj bodo ti kar se da vsaksebi, torej po možnosti ne zaporedni kanali.
Pri novejših usmerjevalnikih različice »n« je pomembna nastavitev širine kanala. Največjo hitrost prenosa dosežete, če je širina 40 MHz, zato se splača preveriti, ali ni morda nastavljena na 20 MHz (običajno prednastavljena širina kanala). Prav tako se splača preveriti, ali je na voljo nadgradnja programske opreme usmerjevalnika. Če usmerjevalnik deluje na frekvenčnem območju 5 GHz, se odločite zanj, saj je manj zasedeno.
Če pa nič od tega ne pomaga, potem je verjetno čas za obisk trgovine.
Moj mikro, maj 2012
