PRVIH PET OPOREČNIKOV

Sočasno z napovedjo petih prednosti Googlovega operacijskega sistema so se pojavili tudi nasprotni razlogi. Recimo deset razlogov, zakaj Chrome OS ne pomeni grožnje Microsoftu. Že prvi takoj udari v jedro problematike. Zagovarja namreč tezo, da smo uporabniki tradicionalisti in ne maramo spletnih programov. To dokazuje tudi doseženi tržni delež Googlovih aplikacij, ki je kljub njihovi razvpitosti zanemarljiv – v treh letih 1 %. Izbrskali so tudi statistiko brskalnika Chrome, ki je dosegel le 2-odstotni tržni delež. Še huje je, da konkurenti, predvsem Firefox in Safari, povečujejo svojo prednost. Dejansko je vprašljivo, ali lahko operacijski sistem, narejen na osnovi brskalnika, ki ga uporabniki niso sprejeli, ogrozi operacijski sistem, ki ga uporablja večina (90-odstotni delež), pa čeprav imajo ti toliko povedati proti njemu. Še en zgodovinski dokaz lahko uporabijo Googlovi nasprotniki. Leta 1996 je Larry Ellison iznašel omrežno računalništvo kot način »uničenja« Microsofta. Vaba uporabnikom je bila nizek strošek na strani uporabnikove strojne (in programske) opreme, enako kot zdaj napoveduje Google, vendar se ta koncept ni prijel. Se pa je razvil v računalništvo v oblaku, kar tudi ni čisto nezanemarljivo.

Javnost ima občutek, da je Google uspešen v vsem, kar naredi, in je zanj dovolj, da nekaj ponudi in se bo to takoj prijelo. Stvarnost je drugačna in veliko njegovih storitev (npr: Orkut, iGoogle, Reader, Lively …), ki jih je naredil za to, da bi dominiral, tega pričakovanja ni izpolnilo. Sama ideja o lastnem operacijskem sistemu je sicer dobra, a ni nikakršnih zagotovil, da bo uspešna le zato, ker je zadaj Google. Nekateri zagovorniki Linuxa trdijo, da ta ne uspe tudi zato, ker v ozadju ni močnega podjetja, ki bi ga vzelo v bran, podjetja pa nočejo delati s »skupnostjo«. Zato je lahko Google nekak rešitelj, čeprav bo to zelo težko. Prepričanje, da bodo razvijalci zagrabili nov operacijski sistem in zanj po tekočem traku izdelovali programe zato, ker gre za veliko podjetje, ki stoji za tem, je dokaj vprašljivo. Uporabniki, ki bodo sprejeli Googlov operacijski sistem, pričakujejo tudi nizke cene ali celo brezplačne programe. In če teh uporabnikov ne bo dovolj, bo denarja bolj malo, kar pa seveda ne deluje ravno motivacijsko.

IN ŠE DRUGIH PET

Osnovna prednost »spletnega« operacijskega sistema, torej usmerjenost v splet, je lahko velika ovira. Tak operacijski sistem bo namreč bolj odvisen od spletne povezave, kot so odvisni klasični operacijski sistemi. Če bo res, da bo Chrome OS namesto po klasični poti celo do gonilnikov naprav dostopal prek spleta, to pomeni, da bodo morale imeti vse dodatne naprave možnost povezave neposredno v splet. To pa pri izpadu povezave pomeni, da uporabnik ne bo mogel tiskati, skenirati ali uporabljati kakršne koli druge naprave, ki potrebuje gonilnik. Je pa ta funkcionalnost še vprašljiva, saj glede Chrome OS-a še ni na voljo veliko podatkov, zato velja počakati in videti, ali bo res tako.

Je pa znano nekaj drugega – psihologija uporabnika. Ko ta izbira na primer med sistemi Windows, Linux ali Mac OS, s tem izbira, v kateri ekskluzivni klub uporabnikov, ki uporabljajo specifično strojno in programsko opremo, bo vstopil. Googlov OS to izničuje. Predvideva namreč, da so uporabniki pragmatični in da bodo kupovali le to, kar res potrebujejo. A vsi vemo, da ni tako. Oglejte si samo svoj mobilni telefon. Koliko funkcij, ki so se vam pri odločanju o nakupu zdele super, resnično uporabljate? No, pri računalništvu ni nič drugače. Lahko boste imeli Chrome OS in uporabljali le spletne programe, lahko pa boste imeli »klasičen računalnik«, v njem brskalnik, prek katerega boste uporabljali spletne storitve, hkrati pa prek običajnega operacijskega sistema tudi celo goro klasičnih programov. Za kaj se boste odločili? Za slednje, četudi bo za večino vašega dela dovolj to, kar ponujajo spletne storitve. Vidite povezavo z mobilnimi telefoni?

Chrome OS bo, ne glede na to, kaj bo, še vedno le še en Linux. Bo boljši od obstoječih? Na primer od Ubuntuja? Verjetno ne. Bo pa zagotovo drugačen. Vprašanje je, ali je Google morda našel manjkajoči delček, ki je različnim distribucijam do zdaj onemogočal večji uspeh. Verjetno ne! Poučen je primer iz Googlove lastne preteklosti. Tudi Android je veliko obetal, govorili so celo, da bo »uničil« iPhone, pa se to ni zgodilo. Na trgu je še vedno le malo pametnih telefonov z njim, kar ni ravno spodbudno za Google, ko govori o uspehu novega operacijskega sistema. Še nekaj ni v prid Googlu. iPhone (in še nekatere druge naprave) je začrtal pot razvoja vmesnikov med človekom in strojem. Ta pot gre v smer na večkratni dotik občutljivih zaslonov. Načeloma lahko Google to funkcijo vgradi v svoj sistem, pa tudi gonilnike za dodatne naprave in morda še kaj. A potem to ne bo več tisto, kar od njega pričakujemo oziroma to, o čemer nas prepričuje. Ne bo več majhen, robusten in varen sistem, ki bo hitro naložen, temveč bo velik in univerzalen. Še en Windows ali, bolje rečeno, Linux z grafičnim vmesnikom. Morda pa je na koncu to Googlov cilj! Narediti operacijski sistem, ki bo le njegov in ki ga bo lahko sam v celoti nadziral!