Kritik, bolj ali manj upravičenih, je veliko (www.copycrime.eu). Največ novosti naj bi direktiva prinesla na področju zaščite intelektualne lastnine oziroma patentov, saj kršitve teh do zdaj niso bile obravnavane kot kriminalno dejanje, ampak je bilo to področje civilnih tožb. Predlagana direktiva pa za kršitve v komercialnem obsegu, pri čemer ne definira dovolj natančno, kaj to je, predvideva visoke kazni. »Obsojenec« dobi prepoved poslovanja za vse večne čase, kriminalni dosje, zaplenijo premoženje podjetja in še kazen mora plačati, v skrajnem primeru tudi v višini 100.000 evrov.
Kritiki so se obesili še na en termin v direktivi. Ta obravnava kot kršitev tudi spodbujanje h kršitvam intelektualnih pravic. Težava je, ker tudi ta termin ni dovolj natančno razložen. Po eni dikciji, seveda kritikov − ki pa morebiti ni napačna, saj je med največjimi zagovorniki nove direktive ravno glasbena industrija, katere pravice so zaščitene že v dosedanjih zakonih −, lahko to pomeni cenzuro interneta. Spomnimo se, da je ta industrija v preteklosti tožila izdelovalce videorekorderjev, MP3-predvajalnikov in digitalnih video snemalnikov, kajti ti so ogrožali njihov (zastarel) prodajni model. Na srečo te tožbe niso bile uspešne. Po enaki logiki, podprti z ustrezno zakonodajo, bodo po novem lahko tožili podjetja, ki po njihovem mnenju spodbujajo kršitve. Na udaru se lahko znajdejo ponudniki programov odprte kode, storitve tipa YouTube in pa ponudniki dostopa v internet. Da ne bo pomote: YouTube je na udaru že zdaj, vendar za konkretne primere, ko objavijo avtorsko zaščitene video posnetke, in v skrajnem primeru morajo tak video umakniti oziroma plačati odškodnino. Če pa bi YouTube tožili kot spodbujevalca in uspeli, bi to pomenilo propad te in vseh sorodnih storitev. Podobna usoda bi po tej teoriji »spodbujanja« lahko doletela tudi vse tiste ponudnike dostopa v internet, ki ne bi hoteli svojim naročnikom onemogočiti dostop do storitev izmenjave datotek (P2P).
Predlagatelji direktive seveda zanikajo, da je v ozadju ta cilj. Sami pa vemo, kako je s tem! Če bodo imeli potencialni »tožniki« na voljo zakonodajo, ki vsaj teoretično omogoča tudi to, jim bo prav malo mar za skupno dobro in bodo uporabili vse kar jim je omogočeno, da blokirajo vse, kar jih vsaj malo ogroža.
Marjan Kodelja
