Lahko bi rekli, da je Gigabyte s predstavitvijo svoje tehnologije DES (Dynamic Energy Saver) sprožil nov trend oziroma novo funkcionalnost matičnih plošč. Zeleno delovanje! Nasploh je treba priznati da se Gigabyte zadnja tri leta zelo trudi in je gotovo gonilna sila pri dviganju kakovosti (spomnimo na Ultra Durable 2 in zdaj 3) in funkcionalnosti matičnih plošč.

A seveda ASUS, eden največjih proizvajalcev matičnih plošč (ki v zadnjih dveh letih glede na Gigabyte izgublja svoj prevladujoči tržni delež), tega ne jemlje zlahka. Zato ni presenetljivo, da je ASUS le nekaj mesecev po Gigabytovi predstavitvi nove tehnologije (ki temelji na dodatnem čipu v matični plošč) predstavil še svojo tehnologijo, EPU (Energy Processing Unit). ki naj bi v navezi s programsko opremo AI GEAR 3+ dosegala podobne in celo boljše rezultate varčevanja z električno energijo. A jabolko spora je bilo to, da je ASUS to napovedal tudi za nekatere obstoječe plošče, ki so na trg prispele v tistem času … Skratka, »čez noč« so se specifikacije obstoječih plošč spremenile in te so brez novih čipov na plošči, celo brez spremembe BIOS-a ali dodatnih programov postale bistveno učinkovitejše in varčnejše. ASUS-ov marketinški oddelek je znan po svoji moči, in ko se je na več predstavitvah in »vzporednih testiranjih« Gigabytova rešitev pojavila kot bistveno slabša, hkrati pa je ASUS začel oglaševati, da EPU dosega celo 96 % varčevanje z energijo, se je poševnookim v vodstvu Gigabyta odtrgalo.

Seveda so pri obeh podjetjih trdili, da je njihova rešitev boljša, šlo pa je celo tako daleč, da je Gigabyte javno obtožil ASUS, da v svojih testih goljufa in prireja rezultate. Gigabyte je trdil, da imajo le sami hibridno rešitev, ki niža porabo platforme z uporabo pametnega strojnega modula, krmilnika napajanja (uporabili so čip podjetja Intersil) na matični plošči, ASUS pa naj bi uporabljal le programsko rešitev. Maja 2008 je prišlo med podjetjema do velike medijske bitke, navzkrižnih obtoževanj goljufanja, podtikanja in obrekovanja ter celo tožb, kar v domači državi obeh proizvajalcev, na Tajvanu, ni običajno.

Izkazalo se je da je ASUS, ki je moral sam razviti EPU (in je bil zaradi tega v časovnem zaostanku), dejansko prikrojil resnico, in prve plošče, čeprav označene kot varčne in s podporo EPU, so imele le programski krmilnik. Čeprav so ga asusovci opevali kot bistveno boljšega od Gigabytovega DES-a, ta ni znal preklapljati faz napajanja in se tako prilagajati bremenu. Večina modernih plošč omogoča namreč večfazno (4–8) napajanje procesorja. To pomeni, da kadar procesor ne počne veliko in le čaka, tudi njegova energijska poraba ni visoka in zato za napajanje skrbi prva faza, ki ima najboljši izkoristek energije pri nizkem bremenu, nato pa se za večjo aktivnost in porabo vklapljajo višje faze, ki imajo boljši izkoristek pri višji obremenitvi … ASUS naj bi le preklapljal med 4- in 8-faznim načinom napajanja, kar pa samo po sebi še ne omogoča izbire bremenu prilagodljive aktualne faze. Poleg tega se je v testih teh prvih matičnih plošč izkazalo, da je ASUS pri nastavitvi največjega varčevanja precej počasnejši od Gigabyta z isto nastavitvijo, saj naj bi ta uporabljal tehniko znižanja zmogljivosti plošče (sprednje vodilo, pomnilnik, količnik procesorja …).

Kaj je res, je morda vseeno – strojna ali programska rešitev, komu mar, pomembno je le, da rešitve res varčujejo z energijo!

Gigabyte DES Advanced

Gigabyte DES je bil torej prvi, v novih ploščah pa je že druga generacija tehnologije, imenovana DES Advanced. Gre za strojni sistem preklapljanja napetosti, ki omogoča matični plošči, da fizično ugasne neuporabljene faze napajanja, ko je procesor nedejaven ali deluje z nizko obremenjenostjo. Referenca je torej procesor. DES Advanced trenutno omogoča, da pri nedejavnosti procesorja ali majhnem bremenu (nivoje lahko nastavi uporabnik) izključi vse faze razen dveh. Sočasno procesor zniža svojo delovno frekvenco (Intel EIST in SpeedStep, AMD Cool'n'Quiet) in s tem tudi napetost, s čimer so prihranki pri energiji še večji.

Najnovejši procesorji (Intel E8400 in novejši, AMD Phenom II) podpirajo specifikacijo VRM11.1 in omogočajo dodatne prihranke, saj v čakajočem načinu dovoljujejo izklop vseh faz napajanja razen ene same. Ker v povprečju procesor kar 80 % časa preživi v čakanju, gre za impresiven dosežek!

DES Advanced je prinesel tudi odpravo nekaterih znanih težav originalnega DES-a. Predvsem pri ročnem navijanju sistema se je DES izklopil takoj, ko smo dvignili hitrost sprednjega vodila (deloval pa je, če smo sistem navili prek Gigabytovega orodja C.I.A. 2). Po novem DES Advanced deluje tudi v tem primeru, je pa res, da tako ne bomo dosegli največjih hitrosti procesorja (3–5 odstotkov manj). A Gigabyte nam z nastavitvijo v BIOS-u omogoča, da DES tudi v celoti izklopimo, kar bodo zagrizeni navijalci seveda naredili.

ASUS EPU 6

ASUS na svojih novih matičnih ploščah ponuja rešitev, ki je sestavljena iz (v najnovejših ploščah) strojnega čipa EPU (Energy Processing Unit), po novem različice 6, v starejših pa je šlo za programsko rešitev.

ASUS EPU 6 po navedbah podjetja uporablja inovativno tehnologijo za digitalno spremljanje in prilagajanje napajanja procesorja. To počne z dinamično regulacijo napetosti napajanja procesorja glede na trenutno obremenjenost procesorja. S tem tako kot DES samodejno zagotavlja dodatno moč za višjo učinkovitost procesorja, pri nizki intenzivnosti obremenjenosti procesorja pa prav tako izboljša učinkovitost do 7 %.

EPU deluje v navezi s programom AI Gear 3, ki skrbi za uporabniški vmesnik do uporabnika, prikazuje rezultate varčevanja in omogoča uporabniku dodatne nastavitve. ASUS omenja, da lahko v optimalnih razmerah doseže prihranek energije do 58,6 %.

ASUS je na večini svojih matičnih plošč iz leta 2008 še vedno le preklapljal med 4 in 8 fazami, kar pomeni, da je bilo kar nekaj energije izgubljene, in tu se je Gigabyte odrezal bolje. Če je procesor potreboval več energije kot 4 faze, mu je EPU namreč preklopil vseh 8, a bi bilo morda dovolj samo 6. Občasno se je zgodilo, da ta preklop ni bil dovolj hiter, in tudi tu smo doživljali modre zaslone smrti in sesuvanja sistema …

Z najnovejšimi matičnimi ploščami, ki uporabljajo EPU 6, pa je ASUS končno vpeljal strojni krmilnik napetosti in preklapljanja faz, ki zdaj dinamično preklaplja med 16 fazami, kar je zelo učinkovito. Poleg tega ima EPU precej večja pooblastila, saj naj bi dodatne prihranke energije dosegal tudi z nadzorom in prilagajanjem hitrosti in delovanja sistemskega pomnilnika, diskov, grafične kartice in celo ventilatorjev. A čeprav je to v teoriji dobra ideja, trenutna izvedba še precej zaostaja, saj vse skupaj že ob normalnem delu uporabnika moti. Kot pri Gigabytu je tudi tu moč EPU v celoti izklopiti (in uživati v navijanju sistema).

MSI DrMOS

MSI je svojo zeleno rešitev trgu ponudil šele proti koncu leta 2008, po njihovih besedah zaradi tega, ker so hoteli izdati zrelo rešitev, in ne polizdelka kot »nekateri« … In res, MSI se je odločil za drugačen pristop k reševanju težave. V primerjavi s tekmeci MSI posega v način, kako matična plošča procesira energijo, saj je tri komponente mosfeta in krmilnika združil v eno samo. Ta v kombinaciji s polnimi kondenzatorji in SS-dušili deluje precej hladneje in precej veliko stabilneje!

Procesor napaja skupaj šest faz. DrMOS pa jih lahko ugaša in prižiga posamično, eno po eno, s čimer prispeva k zmanjšanju porabe energije. Ko je procesor neaktiven, plošča zniža napajanje na le dve fazi, nato pa jih povečuje po eno. MSI je naredil tudi nekaj izboljšav, ki jih konkurenta nimata. Uvedel je dvofazno napajanje tudi za pomnilniški del, kar prispeva k večji stabilnosti sistema.

Uporabnik s sistemom komunicira prek programa MSI Core Center, ki ga po novem imenujejo tudi Green Power Center. Žal tudi uporaba DrMOSa zmanjša zmožnost navijanja procesorja, prav tako kot konkurenta pa ga je moč v celoti izklopiti.

SKLEP

Moj mikro, Maj 2009 | Jaka Mele |