Če ga primerjamo s profesionalno konkurenco (hi-fi predvajalniki), jih prekaša s svojo usmerjenostjo in predvsem z odprtostjo. V primerjavi z drugimi odprtimi projekti, kot so dnevnosobni medijski računalniki (HTPC), je njegova namestitev in osnovna nastavitev ekspresno hitra, uporaba pa preprosta in primerna celo za naše starše. Uporabnik namreč do sistema (vsi NMT-ji temeljijo na bolj ali manj okrnjenih jedrih Linuxa) nima dostopa, vsa interakcija z napravo poteka z daljinskim upravljalnikom prek všečnega in hkrati preprostega grafičnega vmesnika.

NMT je torej digitalni medijski sistem, ki omogoča predvajanje, shranjevanje in izmenjavo digitalnih vsebin v domačem omrežju LAN. Vsi modeli NMT-jev imajo namreč brez izjeme vgrajena ethernetna vrata, s katerimi se povežejo v krajevno omrežje oziroma prek tega v internet (še vedno pa tudi najnovejši modeli ne znajo sami vzpostavljati recimo povezave xDSL) ...

Danes prodajani NMT-ji imajo vedno vgrajen tudi izhod HDMI, s čimer omogočajo povezavo 1080p s HD-televizorji. Tudi če imamo le televizor 720p HD Ready bo NMT znal signal filma 1080p predelati na izhodno ločljivost720p.

Vsak NMT ima vgrajen digitalni predvajalnik vsebin, ki pozna in predvaja številne ovojnice, formate in kodeke, tako glasbenih kot video vsebin. Posebnost je namenski procesor, ki omogoča predvajanje avdio/video vsebin v visoki ločljivosti. Strojno pospešujejo dekodiranje praktično vseh avdio in video kodekov. Na strani videa torej vključno z H.264, AC-1, MPEG-4, ki so osnova večine HD in Full HD-vsebin ločljivosti do 1080p, hkrati pa ohranja združljivost in podporo predvajanju starejših (XViD, Windows Media, DivX) …

K temu sodi tudi polna podpora prostorskega zvoka z možnostjo posredovanja zvočnih informacij zunanjemu dekodirniku (recimo pri domačem kinu) ali pa interno pretvarjanje navzdol v stereo za predvajanje prek zvočnikov televizorja. NMT-ji tako danes praviloma podpirajo vse zvočne zapise, recimo DTS HD-HR, DTS HD-MA, Dolby Digital Plus in Dolby TrueHD ...

ŠE MANJŠI IN TIŠJI

Moderni NMT-ji se delijo na dva tipa. Prvi so dokaj votle in prostorne škatle (normalne dimenzije so od 15 x 20 x 5 do 20 x 20 x 6 cm ali še večje) z možnostjo za vgradnje 2,5- ali 3,5-palčnega trdega diska. Tega lahko po želji dokupimo in sami vgradimo. Na zadnji strani ohišja je pogosto tudi ventilator, ki hladi segrevajoči se disk. Pri tem se velja zavedati, da lahko sprva tih ventilator čez čas postane glasen, slišen in nadležen.

Drugi tip naprav pa so manjše, okrog 10 x 10 x 3 cm velike, precej tanjše naprave, ki jih ni moč odpreti, na katere pa lahko tako kot na večje bratrance še vedno priključimo zunanje pomnilniške naprave ter vsebine predvajamo od tam (ali seveda prek omrežja). Ti manjši predvajalniki največkrat ne omogočajo veliko dodatnih funkcij, a so zato pasivno hlajeni – brez ventilatorjev.

Prvi tip je večinoma naprodaj brez vgrajenega diska, lahko pa celo v slovenskih trgovinah kupimo tudi že pripravljen komplet. V primerjavi s prvo generacijo naprav NMT, kjer so bile vse dodatne funkcije poleg predvajanja HD-vsebin na voljo le pri vgradnji diska (na njem so bili dodatni programi, ki so jih omogočali), lahko tudi v malih modernih NMT-jih že najdemo kar nekaj dodatnih funkcij.

VRATA IN RAZŠIRITVE

Vsi NMT-ji na trgu omogočajo sočasen priklop različnih virov oziroma naprav. NMT-ji imajo poleg že omenjenih ethernetnih omrežnih vrat (v novejših modelih so ta gigabitne hitrosti) še vhode USB. Število priključkov USB se razlikuje med cenovnimi razredi, načeloma pa sta skoraj povsod vsaj dva. V novih napravah NMT pa najdemo tudi že precej hitrejše priključke USB 3.0. Nanje lahko priključimo zunanje trde diske, USB-ključke, zunanje optične diske (blu-ray in DVD-predvajalnike), digitalne kamere in podobno, saj so različni modeli opremljeni z različnimi priključki.

Poleg obveznih HDMI in ethernetnih vrat ter digitalnega optičnega in koaksialnega izhoda za prostorski zvok in pogosto še komponentnega video izhoda občasno najdemo še priključek eSATA. Končni rezultat je, da lahko ta namenska naprava v celoti nadomesti HTPC v vseh pogledih, saj po dimenzijah, glasnosti (večina modelov nudi pasivno hlajenje) in zmogljivosti predvajalnika trenutno seže v vrh medijskih predvajalnikov za visoko ločljivost. NMT-ji so res univerzalna stvar in predvsem preprosta rešitev.

PREDVAJANJE JE LE ZAČETEK

Poleg osnovne funkcije predvajanja medijskih datotek ponujajo NMT-ji tudi številne možnosti, ki dokazujejo, da gre v bistvu za mali računalnik, ki je zmožen poganjati tudi določene strežniške storitve. Odvisno od proizvajalca NMT-ja, tipa uporabljenega čipovja ter generacije naprave, NMT-ji na enem mestu ponujajo neposreden dostop do različnih internetnih vsebin in medijev.

Ker imajo vsi NMT-ji omrežno povezavo, znajo praviloma vsi tudi dostopati do medijskih vsebin v krajevnem omrežju.

NMT-ji podpirajo najnovejše tehnologije za dostop do vsebin v domačem in zunanjem omrežju (uPnP, DLNA, Windows Media Connect, SMB, NFS …). Tako lahko predvajajo medijsko vsebino ne le z diska ali ključka USB , priključenega v vrata, temveč kar iz našega računalnika, v katerega točimo slike in filme (iz digitalnega fotoaparata, kamere, torrentov), ali pa celo iz omrežnega diskovnega sistema NAS. Odjemalec Samba je že vgrajen v osnovni sistem, tako da dostop do map v skupni rabi računalnika ni težaven – vse poteka prek grafičnega vmesnika, tudi odkrivanje omrežnih naprav, treba je le vpisati geslo, če so mape v skupni rabi zaščitene …

Naprednejši modeli (ali z dodatnimi aplikacijami) pa se znajo povezati tudi v internet in predvajati vsebine iz podprtih spletnih servisov. Tako lahko dostopamo do spletnih videoposnetkov (YouTube, SayaTV, Vuze in drugi), fotoalbumov (Flickr, Picasa Webalbums), internetnih radio postaj, poročil in informativnih oddaj, vremenskih napovedi in drugih internetnih storitev.

Podpirajo tudi industrijski standard UPnP/DLNA in znajo datoteke (slike, glasbo in videofilme) predvajati tudi iz strežnika UPnP v domačem omrežju (recimo iz naprave NAS z vgrajeno funkcijo UPnP ali drugih medijskih skladišč v domu, na primer obstoječega HTPC-ja).

Moj mikro, maj 2011 | Jaka Mele |