Tokrat si bomo pogledali kako najpreprostejše, najceneje in najelegantneje premostiti to zadnjo oviro in si HD-vsebine v obliki datotek v računalniku ogledati na velikem dnevnosobnem televizorju ali projektorju domačega kina …

ZAKAJ?

Bil sem zelo presenečen, ko mi je prijatelj razlagal, kako iz interneta vleče filme in serije, in jih nato »peče« na optične DVD-medije, da si jih lahko ogledal prek hi-fi DVD-predvajalnika na velikem televizorju. Ko sem ga vprašal, koliko HD-vsebin si je že ogledal na svojem televizorju s premerom več kot meter, me je začudeno pogledal in mi razložil, da blu-ray predvajalnika ne bo kupoval, ker da je še vedno predrag!

Pa da ne boste mislili, da je stiskač in da s prenosom iz interneta varčuje! Človek redno kupuje tudi originalne filme in serije na DVD-jih – resda iz druge roke, največkrat prek spletnih trgovin in dražb (eBay), a kupi originale. Spoznal je namreč, da porabi manj časa in energije ter s tem denarja, če kupi originalne DVD-je. Tako se razmeroma poceni izogne napornemu iskanju. Zlasti interneta manj veščim to opravilo pomeni veliko časovno potrato, saj so možnosti prenosa napačnih vsebin ali formatov velike. Pomeni pa tako iskanje tudi varnostno grožnjo, saj je veliko nelegalnih vsebin pospremljenih z virusi ali pa vsaj s škodljivimi ali vohunskimi programčki. Prijatelj se tako izogne tudi počasnemu prenašanju, težavam s peko in predvajannbjem različnih kodekov, iskanju podnapisov, sinhronizaciji podnapisov z zvokom …

Kakovost videa na DVD-medijih je po drugi strani glede na razne slabe različice DivX odlična, slika je taka, kot mora biti, zvok tudi prostorski, predvsem pa so tu perfektni podnapisi … In uporabnik na koncu vse skupaj upravlja prek enega samega, starega, že domačega daljinca svojega DVD-predvajalnika.

Verjetno je odveč razlagati, da sem ga gledal precej začudeno. Nato sem mu začel razlagati, kako preprosto si je iz interneta (sploh zdaj, ko so se pojavile prve legalne spletne trgovine, kjer je moč kupiti serije in filme) sneti raznorazne serije in filme, vse v višji, jasnejši HD- ločljivosti. Seveda, še vedno je moč vse skupaj najti tudi brezplačno – z uporabo torrentov.

Toda sogovornik ni razumel, kako te pretočene HD-vsebine zapisati na DVD-medij in pogledati po DVD-predvajalniku … Moj odgovor je bil: treba se bo malo posodobiti.
DVD-predvajalnik je postal odvečen ali pa vsaj nadomestljiv. Potrebujemo namreč novo napravico, imenovano NMT (Networked Media Tank), ali pa njeno funkcijo, ki je vgrajena v vse več novih televizorjev in celo hi-fi naprav, recimo blu-ray predvajalnikov. Alternativa je celo gradnja lastnega, namenskega dnevnosobnega računalnika, imenovanega HTPC (Home Theatre PC).

KAKO JE NASTAL NMT

Naprave, imenovane NMT, so z nami že precej let … Prvi predhodniki današnjih naprav NMT so bile hibridne naprave, ki so prve prinesle podporo večjemu naboru medijev in formatov. Šlo je torej za večje naprave dimenzij videorekorderja in drugih hi-fi komponent, ki so prinesle podporo omrežnemu ethernetnemu priključku. Prvi proizvajalec, ki je bil znan po tem pristopu, je bil švedski KISS (pozneje ga je kupil Linksys/Cisco), in naprava, ki je bila sprva le predvajalnik, je s podporo omrežja hitro širila nabor funkcij in storitev. Uporabnikom so omogočili, da prek velikega televizorja v dnevni sobi dostopajo do internetnih vsebin, informacij, slik in celo vsebin v mapi, dani v skupno rabo v računalniku v drugi sobi. Izbrani KISS-ovi predvajalniki so omogočali celo vgradnjo diska, s katerega so predvajali medijske vsebino. Nadaljnje povečevanje procesne moči komponent, procesorjev in večanje prepustnosti čedalje številčnejših širokopasovnih internetnih priključkov sta razvoj pripeljala od tega prvega zanimivega koncepta do novega tipa naprav, imenovanih NMT.

Danes imamo na trgu več standardov in protokolov, ovojnic (kontejnerjev) in formatov, v katerih so vsebine, in podpreti vse sočasno je s tehnološkega vidika težko. Ali pa tudi ne – kot bomo videli, nekaterim to uspeva. Večini proizvajalcem tudi ni v interesu, da bi bila nadgradnja preprosta in poceni, saj gre za tržno priložnost, kako svoje kupce spet ožeti za prgišče evrov – najbolje pa je, če jim to uspe vsaj vsaki dve leti.

Lahko rečemo, da je koncept NMT-jev zaživel predvsem zaradi namenske strojne opreme, ki je zasnovana tako, da zna vse delati tudi z videom najvišje ločljivosti − Full HD 1080P, kar pa pomeni, da strojna oprema ne more zastarati že v letu ali dveh! Dobri proizvajalci NMT-jev zato podpirajo in razvijajo nove funkcije tudi za precej stare naprave NMT, ki še danes delujejo krasno in brez težav. Ker je ta razvoj drag, hkrati pa popravkov strojne kode uporabnikom ne morejo res računati, se mnogi proizvajalci odločajo, da z novimi modeli NMT-jev dodajajo še razne prej nedosegljive funkcije, kot so zaslončki, integrirane sprejemnike DVB-T in podobno.

Iz te igre so zelo hitro izpadli proizvajalci hi-fi komponent, saj uporabniki od teh za precej višjo ceno upravičeno pričakujejo kvečjemu boljšo podporo in daljšo življenjsko dobo, kar pa se ni zgodilo pravzaprav niti enkrat. Zato v prihodnosti vidimo NMT kot samostojno škatlo in ne integrirano kot funkcije v TV ali druge Hi-FI naprave…

Vsi predvajalniki v preteklosti so bili vezani na določen medij (recimo predvajalniki VHS- kaset, DVD-ploščkov in zdaj blu-ray predvajalniki), pri NMT-ju pa izstopata dve posebnosti: prva je njegova univerzalnost, saj predvaja vse tipe vsebin, druga pa omrežni in lokalni način dela, saj predvaja datoteke ne glede na to, ali so te fizično shranjene na disku v napravi sami ali pa na drugem koncu sobe ali celo sveta (deluje z omrežjem).

A na začetku ni bilo vse tako preprosto. Termin NMT se je rodil šele leta 2001, ko so v Kaliforniji ustanovili podjetje Syabas. Syabas se je ukvarjal z razvojem programske in strojne opreme ter integracije vmesne programske opreme za digitalne sisteme, namenjene domači zabavi. Podjetje je uvedlo termin NMT (Networked Media Tank), ki označuje samostojno napravo za upravljanje, predvajanje in shranjevanje medijske vsebine z lastnim skladiščem (vgrajen disk) in omrežnim priključkom. Razvoj Syabasa danes mnogi ne prepoznajo več, a zagotovo so slišali za izdelek podjetja – dolga leta edini in najbolj znan NMT na trgu, predvajalnik Popcorn Hour.

Podjetje Syabas je vrhunec doživljalo v letih 2007−2009, takrat pa so na trg močno vstopili tudi mnogi novi konkurenti. Vsem je sorodna strojna podlaga, identična vmesna programska oprema pa omogoča, da v njih delujejo iste aplikacije.

NMT je pravzaprav mali računalnik, in najlepša stvar je, da zato omogoča praktično neomejene nadgradnje in dodajanje novih funkcionalnosti. Te so na voljo v obliki nadgradenj strojne kode (firmware) oziroma osnovnega operacijskega sistema. Nekateri NMT-ji imajo poleg tega še podporo za dodatne aplikacije, ki delujejo na njem – te nameščamo v obliki dodatkov za sam sistem (add-ons).

Moj mikro, maj 2011 | Jaka Mele |