Je Googlova slabost, ko je govora o prevzemu doma, da nima svojega lastnega namiznega operacijskega sistema (če zanemarimo Chrome OS) in se zato v celoti naslanja na mobilne naprave? To je le delno res, saj je Google vseprisoten, ne glede na to, katere naprave uporabljamo. Googlov ekosistem se razlikuje od Applovega, ker ga gradi z drugega konca, mehkega konca (programi, storitve, splet) in ne nadzira strojnega dela večine naprav. Cene naprav, ki jih trži pod svojim imenom, so na trgih, kjer so dostopne prek njegove tržnice, menda subvencionirane, saj Google želi, da bi jih uporabljalo čim več ljudi. Cena vstopa v Applov ekosistem so višje cene naprav, v Googlovega pa uporabnikova zasebnost. Google namreč živi od denarja oglaševalcev. Verjetno pa s tem nismo povedali nič pretresljivo novega (http://tinyurl.com/bm5fl3q).

Googlov oblak je nastal drugače kot Applov. Tega je Apple naredil »naenkrat«, Google pa ga je razvijal postopoma, lahko bi dejali od takrat, ko je zaživela spletna poštna storitev Gmail. Ne gre le za glasbo (Google Music) in arhiviranje podatkov (Google Drive), temveč za neprimerno več. Za lastno družabno omrežje, ki pa, milo rečeno, ni ravno velika grožnja Facebooku, za spletno pisarno (Google Docs) in tako naprej. Ne bomo veliko ustrelili mimo, če zapišemo, da je Googlov oblak zmogljivejši, a hkrati manj enostaven za uporabo in konfuznejši. Dopušča pa neprimerno več svobode. Tu pa vemo, kje smo. Več je svobode, manj je varnosti in obratno.

Čeprav je Google vstopil tudi v svet televizorjev (Google TV), tu ni bil uspešen, kljub temu da ima ta vseeno nekaj svojih prednosti. Slabosti so prevladale. Vsaj za zdaj. Je pa toliko bolj močan na mobilnem trgu, predvsem po zaslugi operacijskega sistema Android. Google prav dosti ne nadzira piscev aplikacij, zato se v njegovi tržnici najde marsikaj. Na žalost tudi škodljive kode. Težje je tudi iskanje po tržnici, saj uporabnik težko določi, vsaj za nišne aplikacije, ali bodo delovale tudi na njegovi napravi. Dodatno zmedo povzroča veliko različic operacijskih sistemov in odsotnost ločevanja aplikacij na telefonske in tablične.

Googlovemu ekosistemu, ki bi ga bolje opisali kot zbirko raznovrstnih elementov, se na daleč vidi, da nad njim ni večjega nadzora. Konfuznost je lahko za neke uporabnike razlog, da se odločijo za Apple, spet drugim pa je ravno to všeč. Sistem Android je tudi osnova za gradnjo ekosistemov proizvajalcev zabavne elektronike. Sistem je že prišel v fotoaparate, verjetno pa ne bomo več čakali dolgo, da bo z njim opremljenih vse več pametnih naprav. Googlov imperij pa se bo širil veliko hitreje kot Applov.
 

Moj mikro, maj – junij 2013 | Marjan Kodelja |