Na levi je 32-nm tranzistor, kjer električni tok, ki ga predstavljajo rumene pike, teče v ravnini pod ravnijo vrat. Na desni strani je 22-nm tri-gate tranzistor, kjer tok teče po treh stranicah navpične plavuti.

Računalnik je »organizem« iz silicija in pri njem največkrat uporabljamo Moorov zakon. Proizvajalci se ga držijo kot pijanci plota in glede na nove izdelke, ki so že na trgu ali pa bodo nanj zelo kmalu vstopili, je skoraj vsak del računalnika goden za menjavo. Usmeritev rasti prodaje osebnih računalnikov se verjetno ne bo bistveno upočasnila niti letos. Kriza gor ali dol. Intel in AMD sta na trg poslala novi, zmogljivejši generaciji procesorjev, diski SSD bodo izdelani v 20-nanometrskem proizvodnem procesu, kapaciteta pomnjenja pa bo presegla 1 TB. Hitrejši bo prenos podatkov, saj bosta vmesnik SATA nadomeščala vmesnika SATA Express, brezžična omrežja bodo prenašala podatke s hitrostjo 600 Mb/s, pričakovan pa je tudi prodor Intelovega vmesnika Thunderbolt za priklop zunanjih enot. To so glavne »zvenečnice« ali po angleško »buzz words«, s katerimi bodo proizvajalci letos prepričevali kupce, naj (spet) odvežejo svoje mošnjičke.

Ivy Bridge ali Trinity

Intel je za tretjo generacijo procesorjev Core, katere razvoj je potekal pod kodnim imenom Ivy Bridge, obljubljal približno štirideset odstotkov višje zmogljivosti in občutno manjšo porabo električne energije. Tudi tja do petdeset odstotkov. S prehodom na 22-nanometrski proizvodni proces je Intel tudi v dokaj veliki prednosti pred edinim konkurentom, podjetjem AMD, ki v to jabolko še ni zagrizel. Dejansko izboljšanje pri tretji generaciji ni tako veliko, kot je bil preskok s prve na drugo generacijo (Sandy Bridge), uporabniki bodo še najbolj občutili zmogljivost integrirane grafike, saj pravijo, da je ta dovolj zmogljiva tudi za poganjanje zahtevnih iger. To pa pomeni, da za igranje teh iger ne bo več nujno treba kupiti zmogljive samostojne grafike. Tako vsaj pravi Intel.

Prehod na 22-nanometrski proces je zahteval spremembo oblike (arhitekture) tranzistorja. Z zmanjšanjem velikosti tranzistorjev se zmanjša tudi površina ponora in izvora toka, zaradi česar se poveča problem uhajanja elektronov in tranzistor je zato manj učinkovit pri nižji napetosti. Dokler seveda problem ni toliko izrazit, da tranzistor, s tem pa tudi čip, ne deluje več pravilno. Do 32-nanometrskega proizvodnega procesa sta bila ponor in izvor velikokrat označena tudi kot vhod in izhod tranzistorja, kot preprogi, ki ju pogrnemo po površini silicijeve podlage čipa. Pri tranzistorju »tri-gate« pa to niso več preproge, temveč tramovi ali silicijeve plavuti, ki rastejo iz silicijeve podlage z efektivno površino na treh stranicah – dveh stranskih in eni zgornji. Na ta način je, kljub manjši povezavi zaradi 22-nanometrskega procesa, površina, po kateri teče tok, večja, in zato je manj težav pri uhajanju elektronov, procesor pa je energetsko učinkovitejši, hkrati pa so lahko tranzistorji bližje drug drugemu. Procesor s tranzistorji tri-gate je zmogljivejši pri dani napetosti, pri želeni zmogljivosti pa potrebuje manjšo napetost, kar je še posebno zaželeno v mobilnih napravah.

Dosegljivi procesorji Ivy Bridge imajo štiri jedra, nekateri modeli Sandy Bridge pa šest. Že na prvi pogled je jasno, da novi procesor od teh modelov ni zmogljivejši. Če iščete zgolj zmogljivost, je trenutno boljša odločitev šestjedrni »starejši« procesor, toliko bolj, če si hkrati omislite tudi matično ploščo, ki podpira tudi prihajajoče procesorje.

Modul AMD-jevega procesorja (Bulldozer). V tej novi arhitekturi si po dve jedri delita nekatere elemente procesorja, kot je drugonivojski pomnilnik, in tvorita statični modul. Zato pa je modul šibkejši od dveh »pravih« jeder.

Moj mikro, Junij 2012