Leto 2007 je prineslo na področju televizorjev veliko dogajanja, a le malo težko pričakovanih velikih sprememb. Tako se (tudi v naših) trgovinah še vedno prodajajo tako stari katodni televizorji kot tudi plazemski in LCD-modeli, sem ter tja pa je v raznih razprodajah moč najti še neprodane zaprašene modele projekcijskih televizorjev. Tehnološko najnaprednejših in najbolj dodelanih OLED-televizorjev pri nas še ni moč kupiti, tudi drugje po svetu pa so prvi modeli takih televizorjev še vedno zelo omejeni z velikostjo diagonale.
Ob izteku leta lahko z gotovostjo trdimo le nekaj stvari. Najprej ugotovimo, da so LCD-televizorji preplavili trg in da skoraj vsi prodani televizorji nižjega in srednjega cenovnega razreda temeljijo na tej tehnologiji. Razlog so poceni izdelava in visoke proizvodne kapacitete. To je tudi zagotovilo, da se bodo cene LCD-televizorjev tudi letos še spuščale, saj še ni moč zaznati spodnje meje, do katere proizvajalci lahko gredo. Plazemski televizorji so se večinoma umaknili v višji cenovni razred, in čeprav imajo v primerjavi s tehnologijo LCD nekatere prednosti, jim pri neposredni primerjavi s primerljivim LCD-modelom skoraj vedno nagaja opazno višja cena. Kaj je boljše? V srednjem in nizkem cenovnem razredu imamo torej na voljo le LCD; največ svobode in izbire nam ostane le v višjem cenovnem razredu, kjer pa ugotovimo da se LCD in plazemski modeli zelo, zelo razlikujejo od LCD-televizorjev nižjih razredov. Lahko bi rekli, da imajo najnaprednejši modeli – tako LCD kot plazemski – vsak zase vrsto prednosti pred konkurenčno tehnologijo, zato ni moč izbrati boljšega. Odločitev, katera tehnologija je boljša, je zatorej odvisna od potreb in želja posameznika.
KAJ PRINAŠA LETO 2008
V tem letu si obetamo prve OLED-televizorje z diagonalo zaslona nad 30-palcev in s ceno pod 3000 evrov. Vsi proizvajalci imajo v prodajnem programu tudi LCD-televizorje z osvetlitvijo LED – pričakovati je, da se bodo do konca leta cene teh modelov nekoliko znižale. Glede novih tehnologij kot so FED (field emission display), SED (surface conduction electron emitter display) in LaserTV imamo deljeno mnenje. Medtem ko o SED-u nismo nič več optimistični, saj ne gre za tehnološke ovire, temveč politično-kapitalske boje med proizvajalci, pa bo LaserTV, kot vse kaže, na prodajne police le prišel še letos. Mitsubishi, ki obvlada 75 % delež trga laserskih LED-diod, je namreč v začetku januarja predstavil 65-palčni laserski televizor in napovedal začetek prodaje še za letos. Žal ni podatkov ne o ceni ne o drugih lastnostih. Več o tehnologiji pa, ko dejansko zagledamo prve prodajne enote – Mitsubishijeve obljube omenjajo kar dvakrat širši razpon barv, zmožnost projekcije 3D-slike ter seveda hiter odzivni čas in podpora ločljivostim HD.
Več kot polovica ponudbe v srednjem cenovnem razredu danes že odpade na televizorje polne visoke ločljivosti (Full-HD), torej takšne, ki so zmožni sprejeti polni HD-signal 1080p (1920 x 1080 progresivno) in ga nato tudi v celoti prikazati na zaslonu. Smo pa v preteklih mesecih opazili nekaj »cenejših« televizorjev, ki so se prav tako bohotili z nalepko Full HD, a je bilo iz precej manjših napisov pod veliko oznako razvidno, da televizor sicer razume signal 1080p, a prikaže le interpoliranega na svojo precej nižjo zaslonsko ločljivost. Zato pozor!
Kar zadeva najboljši nakup, po mnenju avtorja – naj se sliši še tako smešno – to še kar ostajajo katodni televizorji diagonale 72 cm, ki jih v raznih supermarketih najdemo že za okoli 150 evrov. Tega razmerja med dobljenim/ceno ne more premagati noben ploščati televizor, ne glede na diagonalo, znamko in funkcije. In s takim nizkim vložkom smo povsem pripravljeni na nadgradnjo na ploščat televizor z odpravljenimi težavami trenutnih LCD-jev in plazem, ki ga pričakujemo v roku dveh do treh let.
Objavljeno: Moj mikro Februar 2008 | Jaka Mele
