Poslovni uporabniki bodo že našli kak računalnik, ki ni kritičen za poslovni proces, in vanj namestili Windows Visto. Tam ga bodo pošteno preverili, in če bo vse v redu, ga bodo »razširili« na celotno podjetje. Kaj pa domači uporabniki? Ti običajno nimamo več računalnikov, prehod na nov sistem pa je lahko kritičen. Bodo delovali vsi gonilniki? Bo prepoznana vsa strojna oprema? Bo delovala interneta povezava? Bo deloval protivirusni program, ki ga imamo? Je že na voljo ustrezen gonilnik za grafično kartico? Vprašanj je veliko in vsekakor je nanje dobro dobiti odgovor, še preden se odločimo za prehod.
PREIZKUS V VIRTUALNEM RAČUNALNIKU
Ena možnost nebolečega testiranja je izdelava večzagonske konfiguracije, kjer v enem računalniku poganjamo več operacijskih sistemov tako, da si ob zagonu izberemo tistega, ki ga želimo. Kako to narediti, je opisano v rubriki V praksi. Druga možnost, ki smo jo preizkusili tudi mi, pa je prek virtualizacije, o kateri je zadnje čase toliko govora. Microsoft je pred časom izdal brezplačno različico svojega sistema virtualizacije za domačo uporabo, imenovanega Microsoft VirtualPC 2007. Program je brezplačen in ga najdete tudi na našem MikroDVD-ju. Ker pričujoči članek ne govori o VirtualPC-ju, bomo le na kratko povedali, kaj je to. Gre za program, ki o mogoča poganjanje poljubnega operacijskega sistema znotraj obstoječega. Torej omogoča tudi zagon Viste znotraj Windows XP. V Windows XP lahko torej tvorimo virtualni računalnik, vanj namestimo operacijski sistem, kot bi ga v dejanski računalnik, in ga preizkusimo. Pričakovati je bilo, da bo sistem, nameščen na tak način, deloval precej počasneje, kot pri običajne namestitvi, zato ocenjevanje hitrosti v tem primeru ne pride v poštev. V virtualnem disku namreč ni strojnega pospeševanja, kar pomeni, da vaša grafična kartica ne daje od sebe tega, kar bi dala, če bi bil sistem nameščen v »pravi« računalnik. Če hočete vedeti, kako hitro deluje Vista, potem si preberite članek o strojnih zahtevah.
POZOR, NAMESTI, START!
Pri testiranju sistema nas seveda niso zanimali standardni deli sistema. O tem smo namreč pisali že v preteklih številka Mojega mikra. Bolj nas je zanimalo, kakšno je delo v slovenskem okolju in kaj vse najdemo v njem.
Namestitev Viste je potekala dokaj hitro. Skoraj enako hitro kot v »pravem« računalniku. Trajalo je točno 50 minut, da smo prvič ugledali delujoč sistem. Med namestitvijo nas namestitveni program opozori, da bo računalnik nekajkrat ponovno zagnal, a se je to zgodilo le dvakrat – enkrat med namestitvijo po zaključenem kopiranju datotek in enkrat po tem, ko smo določili uporabniško ime in geslo.
Ob ponovnem zagonu nas je najprej pričakalo obvestilo v angleščini, da se bo sistem prvič zagnal, a po nekaj minutah se je vse skupaj nadaljevalo v slovenščini. Ob ponovnem zagonu Windows Update sicer dobimo še nekaj možnosti za prenos, a gre v glavnem za jezikovne datoteke, ki niso nujno potrebne, razen če se boste hoteli zabavati s prepoznavanjem govora in pisave. Tega za slovenski jezik verjetno ne bomo hitro videli. Enako je s Pripovedovalcem (Narrator), katerega ime je sicer prevedeno, a pod njim se skriva opozorilo, da je treba namestiti sistem »text-to-speech«. Za prepoznavanje govora in pisave še nekako razumemo, da ju za slovenski jezik ni. Smo pač premajhni, da bi se zaenkrat splačalo vlagati v razvoj takšnih orodij. A to ni Microsoftova krivda. Morda bi pa lahko krivdo nanje obesili na Pripovedovalca. V Sloveniji obstajata vsaj dva programa, ki zmoreta prebrati slovensko besedilo in bi ju bilo mogoče tako ali drugače vključiti v sistem.
Preiti na Windows Visto?
Začetnikom in manj veščim uporabnikom to vsekakor priporočamo. Sistem je enostavnejši za uporabo, nazornejši in tudi logično bolje organiziran, ko se navadimo na spremembe. Kaj pa poslovni uporabniki? Tudi ti načeloma z Visto ne bi smeli imeti težav, seveda če prej preverijo združljivost z drugo programsko opremo. A ker globokih sistemskih sprememb ni, ne bi smelo biti težav. V obeh primerih pa je dobro uporabiti program Windows Vista Upgrade Advisor, ki ga lahko najdete na našem DVD-ju, in ki vam bo pregledal obstoječi računalnik in preveril, kateri programi bodo v njem delovali in kateri ne, poslovni uporabniki pa lahko uporabijo orodje Windows Vista Hardware Assessment, ki je tudi na našem DVD-ju, s katerim lahko preverijo tudi svojo strojno opremo.
POŠTA WINDOWS IN MEDIA PLAYER ...
Ob namestitvi novega operacijskega sistema nas običajno zanima, kako je z napravami, priključenimi nanj. V Upravitelju naprav nismo našli nobenega klicaja, ki je v prejšnjih različicah pomenil, da nekaj ni v redu z gonilniki. Opazili pa smo, da meni Lastnosti naprav ni poslovenjen, prav tako ne okna, ki se odprejo ob izbiri Lastnosti oziroma Properties.
Kar zadeva druge prevode, bi lahko našli nekatere pomanjkljivosti, a te niso moteče, saj nanje ob vsakdanji uporabi ne bomo naleteli prav pogosto. Morali pa se bomo navaditi, da se Outlook Express zdaj imenuje Pošta Windows, če boste hoteli dati datotek v skupno rabo, boste morali odpreti Središče za srečanja Windows, če boste hoteli zapeči DVD, je to mogoče preko Izdelovalca DVD-jev in še kaj bi se našlo.
Še vedno je prisotna tudi nevšečnost, ki pa je ni mogoče rešiti. In to je ta, da prevodi imen programov niso dosledni. Razlog za to je, da so imena nekaterih programov zaščitena, druga pa ne. Tako imamo še vedno Media Player in ne Medijski predvajalnik, imamo Movie Maker, Windows Defender, Media Center (mimogrede – je preveden v slovenščino, tako da bo užitek v dnevni sobi čisto pravi), Internet Explorer in še kaj. Teh izrazov na se žal ne sme prevajati, saj so zaščiteni, prav tako kot je zaščiteno ime Windows, ki ga ne bi smeli prevajati v Okna. Tako pač imamo majhno mešanico angleških in slovenskih besed, česar smo pa tako ali tako navajeni. Posebej zato, ker večina uporabnikov v sistem dodaja tudi druge programe, ki pa so večinoma angleški, tako da imamo na koncu tako ali tako kolobocijo ne glede na to, kako so prevedeni posamezni programi znotraj operacijskega sistema.
Kar zadeva izkušnjo v slovenskem Windows Vista Ultimate, je ta na pričakovani ravni. Sicer so pri Microsoftu napovedovali različne povsem slovenske dodatke oziroma »widgete«, kot se imenujejo, a jih v sistemu ni bilo opaziti, vendar to ne zmanjša občutka, da smo dobili dostojnega naslednika Windows XP. Tudi na strojni ravni, vsaj pri konfiguracijah, ki smo jih imeli, ni bilo posebnih težav, čeprav je bilo v spletu najti kar nekaj kritičnih opazk na to temo.
Zoran Banović
