Vse se začne pri ohišju. Različni proizvajalci, različni cenovni razredi, različni uporabljeni materiali ... V svetu poceni ultraprenosnikov ohišja počasi postajajo lepše oblikovana in funkcionalnejša. Ugotovili so, da se prav po videzu računalnika za nakup odloča največ ljudi. Medtem ko so poceni ultraprenosniki okoli dimenzij 22 x 16 cm (7-palčni) do 26 x 20 cm (10-palčni), se ohišja 15- in 17-palčnežev povzpnejo na kar veliko površino. A na srečo to ni vedno res pri višini prenosnika. Ta se še vedno pri vseh giblje med 2 in 4 cm. Materiali v sestavi ohišja vplivajo na togost in trdnost ohišja. Magnezijeve zlitine z ogljikovimi vlakni ali celo s kevlarsko mrežo in kovinskimi notranjimi robniki (kletko) so seveda daleč pred drugimi, a običajno so rezervirani za prenosnike višjih cenovnih razredov. V povprečju se vse giblje okoli plastike, čeprav v zadnjem letu najdemo tudi eksotiko, kot je usnjeno tapecirano ohišje ali ohišje iz lesa (bambus). Ohišje vpliva tako na težo prenosnika kot na zračnost in hlajenje ter trdnost in varnost v njem skritih komponent. Tu večjih sprememb na obzorju ni videti.

ZASLON

Najpogosteje je pri najcenejših (pa morda malce starejših) modelih uporabljen LCD-zaslon s klasično protiosvetlitvijo CCFL. Ta ima razmeroma visoko porabo (večja ko je diagonala zaslona, večja je poraba), zato v zadnjem letu vsi proizvajalci prehajajo na protiosvetlitev z belimi LED-diodami (WLED). Ta je zaradi enakomernejše osvetlitve in nižje porabe energije sicer boljša od običajne osvetlitve CCFL. A od idealnega zaslona (kar ponujajo nekateri samostoječi LCD-monitorji), ki pa uporabljajo druge matrike zaslona (PVA, IPS, MVA ...), je še daleč. Predvsem se to vidi v živosti barv, kontrastu in vidnem kotu – je pa res, da slednji večinoma ni pomemben, saj edini uporabnik računalnika vedno sedi pred zaslonom. V netbookih bomo našli ločljivosti od 800 x 480 prek 1024 x 600 do 1280 x 768; medtem ko so pri polnokrvnih prenosnikih ločljivosti bistveno uporabnejše: 1280 x 800, 1366 x 768 ali 1440 x 900, pri večjih diagonalah oziroma prenosnikih za profesionalce pa celo 1600 x 900 oz. 1680 x 1050) ... Novejši prenosniki imajo razmerje stranic zaslona 16 : 10 ali celo 16 : 9, s čimer omogočajo bistveno boljši prikaz video posnetkov in filmov, kar priča o vsestranskosti njihovega poslanstva. Zanimivo je, da v prenosnikih s ceno pod 450 evri najdemo tudi nekaj 17-palčnih modelov, tako da velikost zaslona očitno ne narekuje cene v celoti! V prihodnosti bo vse več zaslonov uporabljalo protiosvetlitev iz tribarvnih LED-diod (RGB), kar bo omogočalo prikaz več milijard barv.

TIPKOVNICA

Če bi imeli priložnost en dan preživeti z dvajsetimi različnimi prenosniki v različnih cenovnih razredih, bi videli tisto, kar vidimo mi in česar si ljudje največkrat ne predstavljajo. Ni namreč vsaka tipkovnica Tipkovnica. Sploh se to opazi pri poceni prenosnikih in netbookih, ko malo hitrejše tipkanje po tipkovnici to upogiba in zvija, tako da kar pleše pod prsti. Morda gremo v detajle, a za vsakogar, ki bo uporabljal prenosnik tudi za daljše pisanje, je tipkovnica pomembna. Biti mora jasno označena, trda in čvrsta, razmiki med tipkami pa pravšnji, da ob pritisku na tipko ne udarimo še sosednje. S slednjim imajo največ težav 7- in 9- palčni netbooki (tipke so pomanjšane na 83 % standardne velikosti), medtem ko imajo 10-palčni že toliko več prostora, da je tipkovnica skoraj uporabna (93 % standardne velikosti). Popolna velikost tipk se začne pri 12-palčnih prenosnikih. Idealno tipkovnico ima (po mojem okusu) še vedno Lenovo, toda pozor – še ta ne v vseh modelih, temveč le ThinkPad! Nekatere tipkovnice imajo tudi numerični del, katerega uporabnost je odvisna od vaših potreb in navad. V naslednjih letih bodo pomembnejše tipke marsikje osvetljene od spodaj.

DRSNA PLOŠČICA OZ. KRMILNA PALIČICA

Neverjetne razlike so tudi pri nadomestku računalniške miške – drsni ploščici (touchpad) oziroma krmilni paličici, ki so jo obdržali nekateri proizvajalci (Lenovo, HP, Dell) v zmogljivejših modelih. Čeprav proizvajalci uporabljajo bolj ali manj standardne komponente, so nekatere drsne ploščice slabe, saj je površina premalo drseča ali pa je preveč spolirana in je gibanje prehitro, nadzor pa slabši. Idealno stanje je nekje vmes. Novejši prenosniki imajo drsno ploščico občutljivo za več dotikov sočasno (multitouch), kar je uvedel Apple in kar je v nekaterih primerih uporabno. Če ima prenosnik kombinirano drsno ploščico in krmilno paličico, je zelo uporabno, da ima za vsak mehanizem še svoje (miškine) tipke. Kakovost izdelave zelo hitro vidimo prav na teh – če je treba gumb pritisniti na sredini, da prime (na vogalih pa ne) ali če gumb ob pritisku glasno in žalostno plastično škrta, potem kakovosti ne moremo pohvaliti, utegne pa nas to celo delati živčne.

PROCESOR IN POMNILNIK

Pomnilnika smo se že malce dotaknili in razložili, zakaj je predvsem pomembna količina – 4 GB v večjih prenosnikih in vsaj 2 GB v netbookih. Hitrost oziroma tip pomnilnika namiguje na generacijo veznega nabora oz. procesorja ali pa vsaj na cenovni razred. V višjem cenovnem razredu najdemo pomnilnik DDR3, v srednjem in nižjem pa še vedno DDR2. V prenosnikih je razlika pomembna zato, ker je DDR3 dejansko energijsko precej varčnejši, vsaka malenkost privarčevanega pa na koncu doda kar lep odstotek v skupni vrednosti daljše avtonomije.

Na področju procesorjev se pri prenosnikih zadnji dve leti dogaja veliko. V tem času smo dobili mobilni derivat odlične procesorske arhitekture Intel Core 2 Due, dobili pa smo tudi prvi namenski nizkoenergijski procesor za poceni ultraprenosnike – Atom (N230,N270/280) in pred pol leta celo njegovo dvojedrno izvedenko (Atom 300) ter nizkoenergijski Silverthorne (Atom Zxxx). Prav tako prav v tem času na trg prihajajo prvi prenosniki z Intelovim mobilnim štirijedrnim procesorjem.

A žal konkurenta Intela ne dohajata. AMD ima na prenosnem segmentu v prodaji svoje starejše procesorje Athlon Turion X2 Mobile, ki so sicer popolnoma dovolj za večino uporabnikov (in vsekakor boljši od procesorjev Intel Pentium Dual Core ali Intel Celeron, ki se jim se izognite) in se ponašajo tudi z odlično ceno. Toda v višjem srednjem in visokem razredu ali pa na področju netbookov, ki se prodajajo v milijonski nakladi, nima nič. Dokaj podobno je s podjetjem VIA. Ta je že pred pol leta napovedala nov procesor VIA Nano (Isaiah), a ga bomo končno v prvem izdelku (netbook) ugledali šele septembra, hkrati pa za običajne prenosnike nimajo ničesar dovolj močnega.

Intel bo septembra na trg poslal štirijedrnike, temelječe na arhitekturi Nehalem (proizvedeni s 45 nm proizvodnim procesom; njihova poraba je med 45 in 55 W). Drugo leto sledijo novi energijsko učinkovitejši procesorji, ki bodo proizvedeni z naprednejšim 32 nm proizvodnim procesom. Vsekakor višji cenovni razred! Iz AMD-ja pa novosti pričakujemo šele konec leta ...

VEZNI NABOR IN GRAFIKA

Kot že omenjeno, prvi netbooki so gradili na starem veznem naboru i910GM (25 W), primernem za procesor Celeron-M. Ta je bil energijsko izredno potraten. Prva generacija Atomov (poraba 2,5 W), ki jih je nasledila, je temeljila na še vedno požrešnem Intel i945G (22 W), pol leta pozneje pa so prešli na učinkovitejši i945GSE (11,8W TDP) in novejšo integrirano grafiko GMA950. Šele zadnja, aktualna generacija US15W je porabo znižala na 5 W, namenjena pa je novim Atomom z oznakami Zxxx. Poseben problem v teh poceni ultraprenosnikih je grafična zmogljivost, saj Intel dejansko nima ničesar, kar bi tu lahko ponudil. Zato na teh računalnikih 3D-igre navkljub nizki ločljivosti delujejo zelo slabo. Položaj se je spremenil v začetku poletja, ko je za procesorje Atom svojo energijsko učinkovito platformo in vezni nabor z integrirano grafiko ponudila Nvidia – v obliki platforme Ion. S tem prihaja na trg nekaj novih netbookov z boljšimi 3D-zmogljivostmi (glede na Intel). Intel bo v kratkem osvežil višji cenovni razred z veznimi nabori za zelo zmogljive prenosnike. Nova mobilna platforma se bo imenovala Intel PM55 (Calpella), gre pa za mobilno predelavo novega veznega nabora P55, ki bo podpirala napovedane štirijedrne mobilne procesorje.

DISK

Diski v prenosnikih so bili vedno podhranjeni, saj so se proizvajalci do pred nekaj leti osredotočali na 3,5-palčne modele, manjše 2,5- ali celo 1,8-palčne pa so zanemarjali. To se zdaj spreminja in mehanski diski so že dosegli 1 TB tudi pri 2,5-palčni velikosti, pa tudi hitrosti vrtenja diskov za prenosnike so se povečale na 5400 (iz 4200) obratov na minuto (rpm). Mnogi modeli ponujajo celo 7200 rpm, kar viša dostopni čas in prenosne hitrosti. A hkrati žal tudi precej hitreje »pije« baterijo. Predvsem pa je prihodnost v SSD-diskih, s čimer se mehanske naprave poslavljajo iz računalnikov (ok, razen ventilatorjev za hlajenje in vrtečih se motorjev optičnih diskov). Zanimivo je, da so k prodoru SSD-diskov veliko pripomogli netbooki, v katere so namesto diska vgradili nekaj GB fiksnega poceni bliskovnega pomnilnika. Kljub omejeni kapaciteti je bilo to dovolj za različice Linuxa, pa tudi posebno prilagojeno namestitev sistema Windows XP. Novejši netbooki imajo celo 8–32 GB SSD-diska; ali pa klasični 2,5-palčni mehanski disk ali celo kombinacijo obeh.

Načeloma je za prenosnik, ki je veliko na poti, poceni 32 GB SSD-disk najboljša izbira. V žepu lahko še vedno nosimo zunanji disk kapacitete do 1 TB ali nekaj USB-ključkov s kapacito 32 GB ali celo več...

KOMUNIKACIJA

Brezžičen dostop preko WLAN-a je vseprisoten, zato danes sploh ni moč kupiti prenosnika brez vgrajenega wi-fi modula. Razlike so le v ceni (starosti) teh modulov. Osnovnejši in cenejši prenosniki ter skorajda vsi poceni ultraprenosniki imajo vgrajen osnoven wi-fi 802.11b/g. Ta obvlada hitrosti do 54 megabitov na sekundo. A že tri leta se oblikuje nov standard 802.11n (do 300 Mb/s), ki ga bodo konec leta končno potrdili (tako pravijo); vse naprave, ki temeljijo na zgodnjih različicah (N-Draft) pa bodo z nadgradnjo strojne kode združljive. Če nameravate uporabljati brezžični prenos podatkov, velja izbrati prenosnik z 802.11n (čip v večini primerov podpira tudi vse predhodnike: 802.11a/b/g).

Čeprav je bluetooth zdaj vgrajen v vsak telefon, pa ga v poceni prenosnikih večkrat pogrešamo. V prenosnikih najdemo največ različico 2.1, čeprav je že pol leta sprejet standard 3.0, ki pa ga bomo verjetno dočakali šele drugo leto, skupaj z vmesniki USB 2. Če bluetootha v prenosniku ni, je moč za prgišče evrov dokupiti USB bluetooth adapter. Vsi prenosniki imajo tudi priključek ethernet 10/100, medtem ko novejši modeli pogosto ponujajo celo gigabitne hitrosti.

Navkljub veliko govora o povezovanju WiMax, pa delujočega modula za prenosnike še nismo videli, zato pa vsi mobilni uporabniki uporabljajo 3G-modeme. Bodisi vgrajene v (redke, poslovne in drage) prenosnike bodisi kot USB-adapter ali razširitveno kartico za ExpressCard/PCMCIA. Z jesenjo bomo integrirane 3G-modeme našli v več cenejših računalnikih, tudi poceni netbookih!

KAMERA

Spletna kamera, ki jo najdemo že na nekaterih modelih poceni ultraprenosnikov, ponavadi ponuja le osnovnih 0,3 megapike ločljivosti in bolj kot karkoli služi le za kljukico na seznamu funkcij. Močnejši prenosniki imajo spletno kamero ločljivosti 1,3, nekateri celo 2 megapiki. Vse ponujajo dovolj, da nas sogovornik prek Skypa vidi, kaj več pa sami od nje nimamo. V slabih svetlobnih razmerah zaradi majhnosti leče vsi po vrsti delujejo zgolj slabo. Razne programske rešitve za prijavo v Windows na podlagi slike zajete kamere so luknjaste in za resen namen neuporabne.

BATERIJA

Različni proizvajalci ponujajo različne kapacitete. Medtem ko nekateri ponujajo le 4- in 6- celične baterije z okoli 4400 (2 h 30 min), 5200 (3 h 30 min) ali 6600 mAh (za cca 4 h 30 min avtonomije) kapacitete; pa drugi v osnovnih modelih prilagajo le 3-celične baterije (2 h) ali pa kar napredne 6-celične Li-poly/Li-ion (do cca 5 h 30 min). Napovedi o baterijah za 10 ur in več ter o gorivnih celicah so ostale pri napovedih, konkretnih izdelkov na trgu ni in jih v bližnji prihodnosti tudi ne vidimo. Najbolj nas pri vsem skupaj moti odnos proizvajalcev do kupcev, saj je videti, da so se kartelno dogovorili le za 6-mesečno garancijo. Če kje najdete daljšo, je to vsekakor boljša ponudba, saj baterija ob aktivni rabi prenosnika po letu in pol že precej oslabi (dosega le še 70 % nazivne kapacitete, kar pomeni 30 % krajšo avtonomijo).

DRUGO

Razširitvena mesta so odvisna od modela in proizvajalca. Zadnje leto jih v poceni prenosnikih sploh ne najdemo več, medtem ko so imeli prenosniki pred dvema letoma vedno vsaj eno režo. Uporaben dodatek so tudi bralniki pomnilniških kartic – nekateri modeli podpirajo vrsto različnih tipov kartic in imajo oznako 4-v-1 ali celo 10-v-1. Tudi število drugih priključkov na prenosniku je predvsem odvisno od cenovnega razreda. Medtem ko nekje najdemo štiri vrata USB 2.0, vrata firewire, modem, video izhod D-sub in/ali S-video, se drugje zadovoljijo le s tremi vrati USB 2. Vedno in povsod so prisotni stereo zvočniki (v dražjih modelih z razmerjem stranic 16 : 9, pogosto tudi z dodatnim bas zvočnikom ali vsaj efektom) ter mikrofon (v nekaterih poslovnih prenosnikih je mikrofon sestavljen iz vrste mikrofonov, s čimer filtrirajo šum iz okolice govorca).

KAJ ŠE?

Razlike med večjimi in manjšimi prenosniki so še vsaj v optični enoti. Mali poceni netbooki je nimajo vgrajene zaradi velikosti (to se utegne pri modelih z 12-palčno diagonalo in navzgor spremeniti), posamezni naprednejši prenosniki pa premorejo celo kombiniran DVD-zapisovalnik in bralnik blu-ray.

Nekatera podjetja propagirajo razna lepo zveneča marketinška imena, ki naj bi označevalo boljši sprejem wi-fi radijskega signala – hec je v lokaciji integrirane brezžične antene. Mnogo večjih in dražjih prenosnikov anteno namešča v celoten del za zaslonom ali v njegov okvir, kar dejansko zagotavlja nekaj odstotkov boljši sprejem.

Tudi glede hlajenja poceni prenosniki to rešujejo po svoje. Le redki imajo zadovoljivo pasivno hlajenje, kar pomeni, da nas lahko v določenem trenutku začne motiti mali, hitro se vrteči ventilator. Temu vsekakor namenite pozornost pred nakupom.

Predvsem pisarniški prenosniki ponujajo kot dodaten nakup tudi priključno postajo. A če je prenosnik vaš edini računalnik, morda ta ni napačna izbira tudi za domačega uporabnika. Doda bistveno več vrat USB in možnost povezav na (več) zunanjih monitorjev...
Cena, cena, cena ... Bodite prepričani da je kakovost izdelave prenosnikov v različnih cenovnih razredih povsem drugačna. To se ni spremenilo, in ni videti, da bi se kmalu.

Moj mikro, September 2009 | Jaka Mele |