Vse se začne pri matičnih ploščah – osnovi, na katero nameščamo komponente. Ker je trg zelo konkurenčen, ne preseneča, da so posamezni proizvajalci začeli tudi na področju porabe električne energije razvijati svoje rešitve (o teh v nadaljevanju). Vsi proizvajalci se držijo priporočil standarda EPA Energy Star, kar pa pomeni, da razlik med njimi pravzaprav ni. Vse današnje matične plošče podpirajo različne nivoje delovanja diskov, procesorjev in ob neaktivnosti lahko računalnik tudi samodejno preklopijo v mirovanje ter pozneje v spanec.

AMD svojo stvaritev imenuje Cool'n'Quiet in gre za navezo med matično ploščo in procesorjem. Intel je pri Speed Step oziroma ima celoten nabor tehnologij, med drugim Power Gate v novih Nehalemih ... Načeloma vsi novi procesorji obeh proizvajalcev omogočajo dinamično nižanje delovne frekvence jedra. Če nima procesor (oziroma ker imamo le še večjedrne procesorje – vsako jedro v procesorju) nič dela in le čaka, se mu delovni takt zniža, sočasno s tem pa tudi energijska poraba. A to ni vse, Nehalem in Phenom II znata posamezna jedra znotraj procesorja tudi že skoraj v celoti ustaviti. In še pomembneje, če pride novo opravilo, zna Intel začasno enemu izmed še zbujenih jeder povečati napetost in ga efektivno »naviti«, da opravilo opravi sam, brez prebujanja drugih jeder. Seveda, če pride do več opravil, priskočijo na pomoč tudi druga jedra.

Največje razlike pri porabi energije bomo našli pri obeh procesno intenzivnih kosih strojne opreme – pri procesorjih in grafičnih pospeševalnikih. Tu so razlike med vstopnimi in najvišjimi modeli neverjetne. Ugotovitev glede na stanje pred skoraj tremi leti je predvsem Intelov napredek. Takrat smo namreč zapisali: »Intelova trenutna generacija procesorjev Pentium 4 je izredno energijsko potratna, o čemer priča že visoka zabeležena vrednost med mirovanjem računalnika, ko procesor praktično ni obremenjen z nikakršnim delom. Tako smo ob mirovanju sistemu Intel Pentium 4 3,6 GHz z grafično kartico srednjega razreda izmerili kar 153 vatov. Procesorji AMD, še zlasti vstopnega razreda Sempron, delujejo varčno, a so hkrati tudi veliko manj zmogljivi. Sodimo, da je na ravni Semprona oziroma nekaj vatov nad njim tudi Intel Celeron. Najzanimivejša je primerjava porabe najmočnejšega dvojedrnega procesorja AMD X2 4800+, ki ob mirovanju skoraj ne daje vtisa najmočnejšega, saj z grafiko vred zahteva le med 120 in 130 vatov, ter popolnega nasprotja najmočnejšega Intelovega dvojedrnika Intel Extreme Edition 840, ki v mirovanju žre konkretnih 280 W.«

Stanje danes je zelo izenačeno oziroma Intel vodi predvsem na račun procesne moči in s tem razmerja med zmogljivostjo in energijsko rabo. Tako sistem Intel Core 2 Duo 6800 porabi okoli 120 vatov med mirovanjem in 155 vatov pod polno obremenitvijo; Intel Core 2 Quad Q9400 pa 155 med mirovanjem in 225 pod polno obremenitvijo. Za primerjavo: sistem z novim procesorjem AMD Phenom X4 II 810 med mirovanjem porabi le 111 W, med polno obremenitvijo pa 173 vatov, kar je bistven napredek od prvega Phenoma (9600) ki je imel sistemsko porabo mirovanja 125 W in pod polno obremenitvijo preko 200 W...

Ko smo omenjali svetle izjeme, smo imeli v mislih omrežne (nettop) računalnike, ki gradijo na Intelovem procesorju Atom. Ta med mirovanjem porablja le od pol do dva vata, pod polno obremenitvijo pa 4 do 8 (odvisno od modela). A žal trenutno nima ustrezne platforme, saj Intel trenutno omogoča le predelano staro platformo 945GC(SE), ki za svoje delovanje porablja med 25 in 45 vati, kar izniči Atomove prednosti. A še letos se nadejamo nove platforme narejene posebej za nizkonapetnostni Atom, s katerim si obetamo tudi prenosnike z avtonomijo preko deset ur in namizne računalnike s porabo pod 50 vati (kar že ponuja v tej številki preizkušeni MSI Wind Nettop).

Že omenjen velik porabnik so še vedno tudi grafične kartice. Tu se je z najnovejšo generacijo kartic poraba še dodatno dvignila in upad skupno potrošenih vatov je pričakovati šele konec 2009. Ne razumite narobe, kartice sicer močno povečujejo razmerje med grafično procesno močjo in porabo, a poraba najmočnejših grafičnih kartic pod polno obremenitvijo še vedno presega 300 W! Tako razlike med integriranimi grafikami in močnimi diskretnimi grafikami zlahka dosegajo 200 W in več! A tudi tu gre napredek naprej in na voljo so tudi močnejše grafične kartice, hlajene s pasivno metodo – s hladilnim jedrom brez ventilatorja – kar pomeni, da je njihovo segrevanje znižano, in poraba tudi.

Porabo grafičnih kartic smo izmerili sredi testa 3Dmark Vantage (a ne vrednosti konic), za referenco pa v tabeli objavljamo še nekaj vrednosti izpred dveh let. Zaradi tako visoke porabe in še zlasti že omenjenih konic si velja priporočila proizvajalcev, naj imajo lastniki najmočnejših kartic vsaj 500 W napajalnik, vzeti k srcu!

Kakšna je torej idealna konfiguracija, če želimo biti čim bolj zeleni in varčni? Odgovor je odvisen od vaših potreb. Če računalnik uporabljate tudi za igranje iger, pri grafični kartici ne boste varčevali, če pa gre za pisarniški računalnik, je rešitev na dlani. Zagotovo lahko trdimo, da so novejše platforme varčnejše (kot lahko preberete v nadaljevanju), tako da se izbira začne že tu. Če bomo kupovali novo generacijo procesorjev v srednjem segmentu, velja izbrati AMD Phenom II, v nizkem pa morda katerega od energijsko učinkovitih starejših AMD-jev z oznako EE. Čeprav prihranek ni velik (5 namesto 7 W), velja izbrati tudi zelene trde tiske, recimo WD Green Power – še zlasti ker je cena identična navadnim. Intelova integrirana grafika zagotovo žre najmanj, a tudi najmanj ponuja. Manjši monitor – zagotovo LCD – manj porabi, a če nameravamo kupiti večjega, morda poglejmo tudi v (za zdaj še drag) tabor z LED-protiosvetlitvijo, ki deluje precej varčneje.

Alternativna rešitev je uporaba prenosnega računalnika namesto namiznega – če je to seveda možno. Dejstvo, je da so prenosniki grajeni z mobilnostjo in zahtevano varčnostjo, vgrajene imajo pa tudi vse mehanizme za varčevanje z energijo.