PLAZMA ALI LCD?

Pri plazemskih televizorjih tako v spodnjem cenovno ugodnem delu ne najdemo skoraj nobenega HDTV- modela, največkrat le do ločljivosti 1024 x 768 ali 1366 x 768; v zgornjem s ceno nad 2000 evrov, pa se najdejo tudi odlični modeli, kjer po funkcijah in tehnologijah niti v primerjavi z najnovejšimi LCD-ji ne manjka nič, a kaj, ko je cena mnogo višja. Torej je vsaj izbira glede tehnologije preprosta – LCD.

KANALNIK

Sledi odločitev glede vdelanega kanalnika. Če lovite kanale prizemno, torej prek hišne ali celo sobne antene, predlagamo izbiro modela s kanalnikom DVB-T MPEG-4. Če vaš izbran HDTV nima vgrajenega MPEG-4 sprejemnika, ima pa DVB-T MPEG-2 in razširitveno režo CI ali PCI, bo najverjetneje moč kanalnik nadgraditi na MPEG-4 pozneje, z nakupom dodatnega modula. In kaže, da bodo prav razširitve prek dodatnih modulov postale letošnja modna muha, saj jih ponuja kar nekaj proizvajalcev. Med zanimivejšimi je tudi Sonyjev Internet Video Link. Gre za razširitveni modul, ki omogoča brskanje po spletu in tudi predvajanje medijskih vsebin iz recimo YouTuba. A ti dodatki niso poceni, saj se cene začno pri 100–200 evrih, zato je morda bolje kupiti vse potrebno že kar v samem televizorju.

OSVETLITEV ZASLONA

Tehnologija osvetlitve LCD-zaslona je seveda stvar, kjer je izbira možna le, če je vaš proračun precejšen, saj se cene LED-osvetlitve začno pri poldrugem tisočaku. A v tem primeru se lahko nadejate boljšega kontrasta, hkrati pa manjše porabe energije. Tako na primer 42-palčni LCD TV z LED-osvetlitvijo namesto povprečnih 200 W za to diagonalo porabi kar polovico manj elektrike! Hkrati se na račun uporabe majhnih LED-diod precej zmanjšata debelina televizorja in tudi samo segrevanje!

VIDEZ

Seveda ne velja zanemarjati videza in dizajna televizorja, saj ga boste vseeno gledali kar nekaj let in ga imejte za del pohištva. Če ima televizor debele robove ali pa so ti celo narejeni iz visoko odbojne, gladke, zloščene plastike, računajte na odboje svetlobe, ki utegnejo biti moteči!

PRIKAZI RAZLIČNIH SLIK

Verjetno najpomembnejša funkcija vašega televizorja za naslednjih nekaj let je kakovost procesiranja signala standardne ločljivosti – torej klasičnega televizijskega programa. Prva stvar, ki se je je pomembno zavedati, je, da so od kakovosti vhodnega signala odvisne vse poznejše pretvorbe. Če je ta slab, še tako dober procesor ne more narediti čudeža. Ob vsakem procesiranju nastaja tudi časovna zakasnitev pri prikazu slike, kar vas ob gledanju televizije ne bo motilo, pri priklopu računalnika pa bodo zakasnitve na računalniški sliki tudi sekundo in več zelo, kar je zelo moteče za interaktivno delo (tipkanje, premikanje miške), da ne govorimo o tem skoraj popolnoma neuporabnem igranju iger. Ko smo že pri računalniku – preverite, ali televizor pravilno prikaže računalniško sliko, saj je imela lanska generacija televizorjev s tem kar nekaj težav. Televizor mora prek vhoda HDMI prikazati računalniško sliko v pravi ločljivosti, ne v prilagojeni.

Pomemben je nabor načinov prikaza slike (barvni profili) ter različnih nastavitev širine in splošne velikosti slike (zoom). Če boste priklapljali zunanje naprave (kamere, DVD- predvajalnike, HDD-snemalnike …), boste morda potrebovali različne velikosti prikaza slike (recimo za celozaslonsko raztegnjen DivX-film), odlično pa je, če televizor podpira tudi kakovostno višanje ločljivosti za vire nižje ločljivosti (upscaling). Koristna funkcija je tudi možnost izklopa procesiranja slike, 100 Hz načina ipd. Tudi pri načinu zvoka velja poiskati model, ki zna ponuditi največ.

POVEZOVANJE

Ker je HD-televizor naprava, ki sama zase ne ponuja vsega užitka, bo bistvenega pomena povezovanje z okoliškimi digitalnimi napravami, za kar velja posvetiti pozornost številu in vrsti priključkov. Obvezen je seveda HDMI – več ko jih je, bolje je, in danes že vsi podpirajo obvezni HDCP. Poleg tega lahko izbiramo še med analognimi činč priklopi (komponentni) za združljivost s starejšimi napravami – YPbPr, S-video in priključek kompozitnim. Nekateri televizorji za združljivost z najstarejšimi napravami ponujajo še po en SCART, za priklop računalnikov pa pogosto najdemo še priključek D-sub VGA in bolje DVI ali na najnovejših primerih celo vrata DisplayPort. Prav od slednjih si obetamo največ v prihodnjih letih, saj ponujajo več pasovne širine in zunajpasovnih informacij kot HDMI in DVI skupaj.

JEZIČEK NA TEHTNICI

Med funkcijami, ki lahko navsezadnje pomenijo premik jezička na tehtnici na eno stran, lahko navedemo še osvetlitev ozadja za televizorjem v barvah kadra (kar za zdaj ponuja le Philips), vdelani zapisovalnik oz. digitalni videorekorder, senzor svetlobe (ki prilagaja svetilnost zaslona glede na to, ali ga gledamo ponoči ali pod močnim soncem), pozorni pa smo lahko še na hitrost preklapljanja med kanali, slovenske menije, možnost prikaza slike ob sliki (PBP) oziroma slike v sliki (PIP), preglednost daljinskega upravljalnika ter končno tudi na porabo elektrike (kjer presenetljivo še vedno najdemo velike razlike med proizvajalci).

Moj mikro, Januar 2009 | Jaka Mele |