Bistvo vsake religije je eden ali več bogov. Kakšni pa so informacijski bogovi? Apple je aroganten, strog bog. Učitelj in paznik hkrati, ki gleda, da njegove ovčke delajo tako, kot on želi, in so mu v popolnosti podložne. Dal jim je raj, tehnološko utopijo, kjer vse dela natanko tako, kot mora, okoli raja pa so visoki zidovi, ki preprečujejo, da bi bile ovčke okužene z zlom, ki je na drugi strani. Za Applovega boga je resnica le ena – njegova. Če jo ovčke brezpogojno sprejmejo in širijo naprej njegov evangelij, potem so bogato nagrajene. Kot tak je bog Apple še najbližji bogovom svetovnih monoteističnih ver, kot sta krščanstvo in islam.

Google in Facebook sta hinavska bogova. Svojim ovčicam ponudita vse, kar imata, in vso svojo resnico, od njih pa pričakujeta, da se jima popolnoma odprejo, jima dajo vso svojo duhovno energijo, kar v praksi pomeni vse svoje podatke. Na videz svoje ovčice spodbujata, da mislijo s svojo glavo, vsaj občutek jim dajeta tak, a jim hkrati pod pretvezo boljšega raja omejujeta prostor. Do njih sta prijazna, saj se zavedata, da če jih ne bi bilo, bi bila mala bogova nekje v zakotnem delu stvarstva, kjer ju nihče ne bi niti povohal. V pravem svetu bogov sta še najbližje »lažnim« bogovom modernih verskih ločin.

Bogova, ki ju spoštujejo skupnosti, ki sta se oblikovali okoli Wikipedie in proste kode, sta drugačna. Odtujena dobrohotna bogova, ki cenita le znanje in delo. Za svoje ovčice se kaj dosti ne zmenita, saj sta jim že davno dala jasno vedeti, da je vse odvisno od njih samih. Nirvana je dosegljiva vsem, vendar jo morajo ovčice doseči same. Z nikdar končanim iskanjem in širjenjem znanja ter s projekti, ki so dostopni vsemu človeštvu. In primerjava z obstoječo religijo? Morda budizem?

Moj mikro, april 2012 | Marjan Kodelja | Zoran Banovič |