Pred dobrim letom smo zapisali, da je nadgradnja boljša možnost za vse, ki so računalnik kupili v zadnjih dveh letih. Letos moramo dodati, da razen povečanja pomnilnika in izbirno grafične kartice ne vidimo razloga, zakaj bi računalnik sploh nadgrajevali. Po vsej verjetnosti že imate dvojedrni procesor s taktom vsaj 2 GHz ter vsaj 1 GB pomnilnika. V tem primeru za drobiž svetujemo nadgradnjo pomnilnika na 4 GB. Da, tudi če poganjate običajni, 32-bitni operacijski sistem, ki zna nasloviti le dobre 3 GB pomnilnika. Zakaj? Zaradi dvokanalnega krmilnika pomnilnika. Ta deluje hitreje, če je pomnilnik sestavljen iz identičnega para (ali štiri modulov), kar pomeni 2 GB (2 x 1 GB) ali 4 GB (2 x 2 GB oz. 4 x 1 GB). Ker je pomnilnik DDR2-800, ki je prisoten zadnja tri leta, tako poceni (1 GB stane dobrih 15 evrov), ne vidimo razloga, zakaj ne bi šli neposredno na 4 GB.
Če vaša matična plošča podpira večje module (2 GB), močno razmislite o prehodu na 64-bitni operacijski sistem in dokupu pomnilnika na skupno 8 GB. Podobno bi svetoval vsem lastnikom že novejših Intelovih veznih naborov s pomnilnikom DDR3. Še zlasti če imate odprtih več (ducat) aplikacij sočasno, potem več pomnilnika naredi razliko. Dodatna prednost je, da pri 8 GB že lahko izključite virtualni disk (swap), s čimer se Windows ne zatika ob pisanju na počasni trdi disk, temveč dejansko deluje občutno odzivneje.
Za igričarsko razposajene velja razmislek tudi o grafični moči. Tu je možen nakup novejše grafične kartice, čeprav še vedno vse temeljijo na DirectX 10 (oz. ATI-jeve na ne bistveno drugačnem 10.1), ali pa dokup še ene podobne, če je med njima moč vklopiti vzporedno procesiranje (Nvidia SLI ali AMD/ATI CrossFire). Tega mora podpirati tudi matična plošča. Načeloma se sami bolj nagibamo k zamenjavi grafične kartice za novejšo, saj dobimo polno moč (pri navezi dveh je izguba moči novega para cca 30 %) in nimamo (večnih) težav z gonilniki ... A če kupite najmočnejšo kartico, bodite pozorni na električno porabo, saj te praviloma zahtevajo dodatno napajanje s priklopom neposredno na napajalnik računalnika – preveriti velja, ali imamo dovolj močan napajalnik, ki bo to zdržal, in seveda da imamo še kakšno prosto napajalno žilo, sicer moramo kupiti razdelilnik.
Vsi, še posebej tisti s hitrim internetom, pa bodo veseli nadgradnje kapacitete trdih diskov. Preverite v ohišju, ali imate še prostor za kak dodaten trdi disk. Priklop teh je preprost. Preprosto ga priklopimo na prosta vrata (IDE ali SATA) in pojavil se nam bo poleg obstoječega, kar ne spremeni programov ali operacijskega sistema.
Kje nadgradnje odsvetujemo? Če je vaša matična plošča starejša in jo bi želeli menjati, to po navadi potegne za seboj tudi menjavo pomnilnika, procesorja, razširitvenih kartic – če imate več kot dve napravi IDE (disk in DVD), pa še teh, saj nove plošče več kot enega priključka IDE nimajo; ali če je vaša stara grafika še na vmesniku AGP, saj novih kartic na tem vmesniku skorajda ni moč dobiti. Poleg vsega boste najbrž imeli še težave z nameščanjem gonilnikov, saj so že nameščeni operacijski sistemi malce izbirčni, če se jim spremeni osnova. V tem primeru je bolje namestiti OS od začetka ter s tem vse aplikacije. Če imate sivi operacijski sistem, je to še dodatna zagata … V vsakem primeru pa to pomeni še vsaj en vikend dela, zato se že velja vprašati, ali ni pametneje kar kupiti nov PC.
Če ne veste, ali nadgraditi ali kupiti novega, pretehtajte možnost, da obstoječi računalnik prepustite družinskemu članu z najstarejšim računalnikom ali pa kolegu/prijatelju, ki bo lahko tako upokojil svojega še starejšega ... Seveda pa lahko računalnik uporabljamo tudi namesto pisalnega stroja oziroma kot drugi/tretji računalnik – v tej vlogi lahko uporabimo celo starejši prenosnik.
Si želite konfiguracijo, ki bo najboljša ta hip? Potem je najbolje, da pozabite na staro škatlo in vse skupaj kupite na novo. Mešanje komponent različnih časovnih obdobij namreč pogosto vodi v neznane, redke težave, resetiranja, počasno delovanje, dolg zagon, nestabilnost ...
NAKUP NOVEGA
Ne glede na to, ali boste kupovali poceni ali dražje, se splača počakati do septembra, ko namerava Intel na trg poslati i5 – različico svoje nove arhitekture Nehalem, prilagojeno za potrošniški nižji in srednji cenovni razred. Vemo že, da bo procesor tako kot i7 vseboval pomnilniški krmilnik, a ta bo v primerjavi z večjim bratom (ki je trikanalni) le tak, kot jih poznamo zdaj – dvokanalni.
Marsikdo se bo na koncu odločil za nadgradnjo zaradi preprostega, a banalnega razloga – nakup novega računalnika ponuja številne možnosti, izbire je preprosto ogromno. Pred nakupom novega računalnika se je namreč treba odločiti, ali želimo iti v svet prenosnikov, morda poceni ultraprenosnikov (netbookov) ali pa kupiti nov namiznik, kjer pa se je v zadnjem letu pojavil še podrazred poceni namiznikov oziroma nettopov.
Vsak izmed omenjenih ponuja svoje prednosti in ima svoje slabosti. Tako so recimo poceni ultraprenosniki sicer najcenejša izbira in popolnoma funkcionalen računalnik, a njihove slabosti so majhen zaslon (in ločljivost), za daljše tipkanje nadležne in neprimerne (pre)majhne tipke ter plastično-igračast videz naprave.
Zato morda ni tako iz trte izvito razmišljanje o nakupu dveh računalnikov. Recimo enega zmogljivega prenosnika in enega nettopa. Ali pa poceni ultraprenosnik ter namizni računalnik. Odvisno od vaših potreb razmislite o kombinaciji, ki bi bila najcenejša, a bi hkrati čim bolj brezkompromisno naslavljala vaše potrebe.
V časih preudarnih (in s tem predvsem poceni) nakupov, imamo na voljo te cenovne razrede: netbooki 200–500 €, prenosniki 400-2000 €, nettopi 200–400 €, namizni računalniki 300–2000 €. Cene namiznikov so brez monitorjev in periferije. Nettopi in netbooki so tehnično primerljivi oziroma skoraj identični, tako kot so si v višjem cenovnem razredu običajni prenosniki in namizni računalniki tudi zelo zmogljivostno podobni. Še pred leti je veljalo, da bo enako zmogljiv prenosnik bistveno dražji od namiznika, danes to ni več nujno.
POCENI ULTRAPRENOSNIK?
Napravice so na trgu že skoraj dve leti in začetni bum se je počasi umiril. Medtem ko so bile prve različice naprav na prodaj po ceni pod 200 evri, so novejše tudi do dvesto evrov dražje. Razlog tiči v velikosti zaslona. Sedem palcev (17,78 centimetra) diagonale zaslona in zaslonska ločljivost 800 x 480 pik sta bila res poceni za izdelavo, a sta utrudila tudi največje privržence. Tak zaslon je za kakršnokoli resno (beri: uro in več dela ali celo igranja) preprosto premajhen. Prvi Asus Eee je imel namesto trdega diska vgrajen enostaven disk SSD velikosti 4 GB (pozneje 8 GB). Čeprav je to velika prednost (saj disk ni občutljiv na mehanske udarce, tresljaje ipd.), pa je res majhen, še posebej za operacijske sisteme in aplikacije Windows.
Novejše generacije nettopov gradijo na dveh velikostnih razredih. Diagonala zaslona je povečana na 8,9 palca (22,6 cm) in 10,2 palca (25,9 cm), kar je z ločljivostjo 1024 x 600 še vedno na spodnjem koncu uporabnosti. Proizvajalci, katerih nabor se je od začetnika Asusa razširil na praktično vse, ki se ukvarjajo s prenosniki (Dell, Lenovo, HP, MSI, Toshiba), v te modele skoraj v celoti vgrajujejo le še mehanske trde diske, ki so cenejši in ponujajo kapaciteto 160 in več GB ... A s tem so pozitivni učinki diska SSD v prvem modelu spet izničeni.
Predvsem na račun večjega zaslona se je cena novih modelov povzpela krepko preko 300 evrov, nekateri modeli segajo tudi do 400 in več! Hkrati je tudi največji z diagonalo 10,2 palca premajhen, da bi imel tipkovnico normalne velikosti, zato je tipkanje še vedno počasnejše, saj so tipke drobne in jih je treba »naciljati«. Pogost razlog za nakup nettopa je »poceni računalnik za otroke«. Temu celo nimamo kaj oporekati, saj gre v tem primeru za »potrošno robo« in je potencialna škoda dokaj minimalna. Tudi za uporabo na poti ali v avtu (otroci lahko na zadnjih sedežih avtomobila na njem gledajo risanke) je stvar uporabna, še zlasti ob vezavi na 12 V napajanje inštalacije vozila.
Hkrati vsi proizvajalci na račun čim nižje cene (ki edina prodaja v tem razredu) uporabljajo materiale, ki niso tako trpežni kot tisti v pravih prenosnikih. Navkljub nizki porabi prvih modelov pa so nettopi z mehanskimi diski in velikimi zasloni tudi energijsko požrešnejši in ob najmanjši (ker je najcenejša) 3- ali 4- celični bateriji, ki jo dobimo serijsko zraven praktično vse ponudbe na trgu, omogočajo le okoli 2–3 ure avtonomije! Vsi nettopi na trgu temeljijo na procesorju Intel Atom (enem ali dvojedrnem), ki je zmogljivostno gledano precej šibka zadevica. V nettopih še vedno kraljuje Windows XP, zastonj Linux je skoraj izginil iz ponudbe. Skratka, kot je očitno iz napisanega, nismo privrženci nettopov. Edina razloga za nakup sta majhnost in lahkotno prenašanje. Če se najdete tu in vam ni pomembno, ali bo baterija zdržala štiri ali več ur, potem kar, sicer pa svetujemo, da ob nakupu doplačate za večjo, 8-celično baterijo.
Še opomba: Konec poletja pridejo na trg prvi 12- in 13-palčni modeli. Cena bi morala biti med 300 in 500 evri, s čimer bodo predvsem 12-palčniki (ločljivost 1280 x 800) verjetno veliko zanimivejša izbira. Toda 13-palčniki bodo imeli dva močna aduta! To sta namreč velikost, kjer se začne tipkovnica polne velikosti, ter veliko bolj standardna in uporabna ločljivost 1366 x 768! Z vami vred goreče čakamo na prve testne primerke!
PRENOSNIK?
Do nedavnega sta svet prenosnikov odlikovala majhnost in mobilnost. Zdaj je nekaj tega šarma ukradel netbook, če pa poslušamo prodajalce, velja to tudi za maržo, saj je po odstotkih zaslužek pri cenejšem izdelku nižji kot pri dražjem. Statistike zadnjega leta kažejo da so se netbooki zažrli predvsem v številke prodanih prenosnikov.
A netbooki niso ogrozili vseh prenosnikov. Tisti, ki merijo na zahtevne poslovne uporabnike ali na veliko potrebo po mobilnosti, kjer sta glavni odliki čas avtonomije (koliko časa prenosnik deluje z vgrajenimi akumulatorji, brez priključka na omrežno napetost) in teža prenosnika, še vedno ponujajo veliko več kot netbooki. Z dodatnimi akumulatorji (sekundarna baterija na spodnji strani prenosnika ali namesto optične enote v ohišju) tako poslovni prenosniki nimajo težave preseči 8- ali celo 10-urni delavnik.
Tako netbookom kot prenosnikom pa je skupna varčnost pri prostoru, saj ga, ko ga ne potrebujemo, pospravimo v torbo ali damo v predal, medtem ko namizni računalnik vedno zavzema svoj kot. V času poceni elektrike in ob pričakovanju nadaljevanja recesije, utegne biti skrita prednost tudi vgrajena baterija, ki neposredno služi tudi kot UPS (sistem neprekinjenega napajanja, če zmanjka elektrike).
Če smo za netbooke ugotovili, da je ponudba pestra (oblike, barve), pa za prenosnike to velja še na kakšno potenco več. V primerjavi z manjšimi bratci se namreč dimenzije razlikujejo tudi pod ohišjem. To se navsezadnje vidi že v cenovnem razredu. Medtem ko najcenejši prenosnik s 15,4- (39,11 cm) ali celo z ogromnim 17-palčnim (43,18 cm) zaslonom, 250 in več GB trdega diska, spodobnim dvojedrnim procesorjem, 4 GB delovnega pomnilnika ter celo z močnejšo integrirano grafiko, ki je zmožna poganjati celo kakšno igro (Nvidia, DirectX 10) dobimo že za neverjetnih 450 evrov, pa se specializirani, trendovsko oblikovani in funkcijsko najzmogljivejši modeli raztezajo po cenovni lestvici tja do 2000 evrov. Jasno je, da so razlike med njimi ogromne!
Trdimo, da je danes težko kupiti slab prenosnik. S tem mislimo računalnik, ki bi bil prešibak za povprečnega uporabnika. Še največja potencialna past je integrirana grafika, saj so Intelove grafike (ja, celo najnovejše z oznakami GMA 4500HD) namenjene zgolj pisarniški rabi, čeprav zdaj že pomagajo pri pospeševanju HD-filmov, a iger še vedno ne bodo poganjale hitreje kot PowerPointovo predstavitev.
Zanimiva prednost prenosnikov je tudi uporaba varčnih, za mobilno delo bolj prilagojenih komponent. To se konec meseca pozna pri nižji porabi (in ceni) elektrike ter hladnejšemu in tišjemu delovanju. A na prenosnik za najzahtevnejše uporabnike, z vgrajenim štirijedrnim procesorjem, še čakamo (butični modeli so sicer naprodaj že pol leta). Intel namerava novo množično prodajano osnovo, ki bo omogočala tudi to (ter do 16 GB pomnilnika), predstaviti jeseni (imenoval se bo Calpella).
POCENI NAMIZNIK?
Verjetno najnovejša kategorija računalnikov je poceni (ultra)namiznik ali s tujko nettop. Poenostavljeno povedano, gre za drobovje netbookov, ki so jih prepakirali v mala namizna ohišja. Namen takih računalnikov ni čisto jasen – je to zamenjava za digitalni medijski računalnik v dnevni sobi ali gre za poceni terminal oziroma tanki odjemalec za spletne aplikacije na delovni mizi pisarn? Spet je bil prvi Asus s svojim EeeBoxom, sledili so MSI NetTop, pa Asrock in drugi.
Glavna zamera gre na račun identične (na Intel Atomu in istih veznih naborih grajene) platforme kot v netbookih. Čeprav so uporabljeni dvojedrni Atomi, postanejo nettopi počasni, ko odpremo več kot tri aplikacije sočasno ter v ozadju počnemo še kaj (glasba, video, protivirusni programi). Svetla izjema oziroma edini tehnološki preboj je ponudil AsRock v svojem nettopu, ki gradi na Nvidiinem naboru ION (test v tej številki), ki je vsaj po grafični zmogljivosti okoli 10-krat močnejši od Intelove integrirane grafike. A zavoljo počasnosti osrednjega procesorja uživanja v kakšnih blaznih igrah tudi tu ni pričakovati.
Našli pa smo celo tudi že nekaj hibridov – združitve nettopov in LCD-monitorja. Tako računalniki Asus EeeTop MSI Windtop (podobno kot Applovi namizni računalniki iMac) navzven delujejo kot malce debelejši monitor, in šele pogled od blizu razkrije DVD-enoto in priključke v stranicah in na zadnji strani enote.
Velika prednost nettopov je energijska učinkovitost, saj večinoma med delovanjem ne porabijo več kot 30–50 vatov, kar je vsaj trikrat manj kot običajen namizni računalnik. Nettop torej ja, a le če potrebujete povsem osnoven računalnik in vam kvečjemu primanjkuje prostora. Recimo za tretji računalnik v gospodinjstvu. Ne pričakujte pa možnosti nadgradnje, saj v malem ohišju pogosto ne moremo menjati nič, razen dodati RAM v skupno le dve reži ...
NAMIZNIK?
Čeprav se tržni delež v računalniškem kolaču najbolj drastično niža prav namiznim računalnikom, ti še vedno ostajajo najmočnejša oblika domačih abakov. Najmočnejša v smislu procesne, grafične in diskovne zmogljivosti ter splošne nadgradljivosti.
Pred prenosniki jih ohranja tudi boljše razmerje med ceno in zmogljivostjo. Odličen namizni računalnik namreč dobimo že za 400 evrov, medtem ko se res dober prenosnik začne pri 700 evrih.
Namizni računalnik bomo kupili, če smo zahtevnejši uporabnik, ki se ukvarja z urejanjem fotografij in videa, z vizualizacijo in podobnimi procesno in diskovno intenzivnimi aplikacijami. Seveda v isto kategorijo spadajo tudi vsi željni z računalnikom igrati novejše igre v visokih ločljivostih z vklopljenimi detajli in vsemi bombončki, ki jih moderne grafične kartice in igre zadnjega časa znajo narisati. Če že dlje časa niste videli teh v akciji, predlagamo obisk katere izmed prodajaln z demo računalniki, saj je grafika že presenetljivo realistična.
Medtem ko bi lahko zahtevni uporabniki z malo truda (in precej večjim proračunom) svoje želje izpolnili tudi s precej dražjim prenosnikom, pa igričarji te izbire nimajo veliko (Dellov AlienWare sicer ponuja prav take in od julija celo v Sloveniji!), saj so »gajmerski« prenosniki zelo mala niša z izrazito visokimi cenami.
Ultimativni prednosti namiznih računalnikov sta popolna prilagodljivost in odprtost glede nadgradenj. Namiznik je še vedno edina izbira, če želimo imeti v sistemu več kot 4 GB pomnilnika ali trdi disk, večji od 300 GB, oziroma dva diska v varni navezi RAID 1 ali pa samo najmočnejši procesor pod soncem – z osmimi virtualnimi jedri, navitimi na 4+ GHz.
Prav tako nismo omejeni ne z velikostjo monitorja ne z njihovim številom. Na prenosnike še vedno lahko priključimo skupaj največ dva, medtem ko na namizni računalnik z malce iznajdljivosti do štiri. To je velika prednost za profesionalne uporabnike, ki želijo imeti pogled na več oken sočasno. Sicer se bomo tega dotaknili še v nadaljevanju, a z ugodnimi cenami velikih 22- in 24-palčnih monitorjev je to postala čisto dosegljiva realnost. Spet se lahko pohvalim, da po tem, ko enkrat delate z dvema monitorjema hkrati, nazaj na enega samega ne morete iti, saj se počutite kot brez ene roke ...
KAJ IZBRATI?
Prava izbira je odvisna predvsem od poznavanja svojih zahtev. Če potrebujemo domači računalnik le za osnovno delo (internet, pisarniška opravila, pisanje in šolske aktivnosti, osnovno delo z digitalno fotografijo, zelo občasno igranje z videom, preproste, več kot dve leti stare igrice ali igrice v brskalnikih), potem lahko posežemo po najosnovnejših konfiguracijah domačih računalnikov ali pa po najosnovnejših konfiguracijah prenosnikov, namenjenih zamenjavi namiznikov, prav gotovo pa tudi po poceni nettopih in netbookih. Danes je za takšnega povprečnega uporabnika namreč dovolj dobro vse, kar se prodaja na trgu. Iz previdnosti ne kupite najcenejšega, saj za prgišče evrov več (ja res, 10 do 30 evrov) predvsem v cenovno najnižjem razredu dobimo že občutno boljšo stvar ...
Če se ukvarjamo z grafiko – od slik do zahtevnejših video del – potem dileme ni, namiznik bo pravšnja izbira, že zaradi večjega zaslona (ali pa prenosnik z zunanjim monitorjem, če delate tudi na terenu). Če pod grafiko štejemo še igre, potem smo odločitev za namiznik že argumentirali. Dejstvo je, da navkljub vedno novim veznim naborom z močnejšimi integriranimi grafikami samostojne diskretne grafike ponujajo za faktor 10–20x večjo zmogljivost in dodatne funkcije (preračunavanje fizike, pospeševanje določenih procesno intenzivnih opravil tudi zunaj iger – recimo Photoshop, PDF...) z GPU in podobno. Za piko na i sta tu še zmožnost povezav grafik v paralelne naveze ter skorajšnja nadgradnja na DirectX11.
Če iščemo predvsem recesijsko varčen računalnik, ki ima tudi najnižje stroške delovanja (pokuri najmanj elektrike), bosta prava izbira nettop ali netbook – odvisno od tega, kako velik zaslon potrebujemo in ali želimo prenosni računalnik ali ne. Pojdite v trgovino, oglejte si netbooke – odprite urejevalnik besedil ali kakšno spletno stran in začnite brati. Če so vam črke dovolj velike in vas ne moti neprestano premikanje drsnika levo in desno, da vidite celo vrstico, potem je najmanjši še sprejemljiv zaslon (oz. velikost diagonale) vaš pravi netbook. Če pa boste računalnik uporabljali samo doma, razmislite o kakšnem poceni namiznem računalniku, ki ga boste lahko čez leto ali dve, ko bodo družinske finance boljše, še nadgradili. Če prostor res ni največja težava, bi namreč nettope in netboxe za zdaj odsvetoval. Navsezadnje gre le za prvo generacijo teh izdelkov v taki obliki.
Če ste omejeni s prostorom, je še vedno moč izbrati prenosnik, celo netbook, in nanj priklopiti zunanji monitor, tipkovnico in miško (kar podpirajo vsi računalniki), s čimer dobite funkcionalen računalnik z (dovolj) velikim monitorjem ter udobno tipkovnico in miško.
Pred nakupom tako ostane še vprašanje konfiguracije in proizvajalca računalnika. V nadaljevanju bomo predstavili novosti pri posameznih sestavnih delih oz. komponentah in nato nekaj naših priporočljivih konfiguracij.
Moj mikro, Julij-Avgust 2009 | Jaka Mele |