Ob izbiri namiznika, kjer lahko računalnik zgradimo tudi po posameznih komponentah, lahko k temu dejansko pristopimo butično. Najlepša stvar je, da se cena računalnika zato ne bo bistveno dvignila (če seveda ne izbiramo premijskih, najzmogljivejših komponent). Hkrati lahko s tem prihranimo tudi največ denarja oziroma z nekaj pameti in logične presoje glede na naše potrebe izberemo tisto najboljše in pripravimo računalnik, ki bo ostal moderen še nekaj let.

PROCESORJI

Zadnja tri leta gre AMD le še navzdol. Vsaj finančno. Kar zadeva procesorje, so ti tehnološko korak za Intelom, a v srednjem zmogljivostnem razredu povprečen uporabnik hitrostnih razlik ne bo opazil, ceno pa bo. AMD se zaveda, da nima tehnološke prednosti, zato se bojuje z nižjo ceno. In tu se pojavljajo priložnosti za dober nakup. Za domače računalnike je zato čisto sprejemljiv procesor Phenom II X3 ali X4 (tri- ali štirijedrni), ki je precej boljši od prvega Phenoma, hkrati pa gradi na novem vmesniku AM3. In pri AMD-ju imajo vmesniki oziroma generacije matičnih plošč dolgo življenjsko dobo, kar pomeni, da bomo lahko procesor, če se pojavi potreba, še čez leta nadgradili, drugih stroškov z računalnikom pa ne bomo imeli.

Kar zadeva Intel, je tu še vedno velika družina Intel Core 2, ki ima tako dvo- kot štirijedrne procesorje (quad). Razlika v ceni med sosednjimi modeli ni velika, velja pa oceniti svoje potrebe. Če igramo igre, morda hitrejši dvojedrnik, če pa smo samo zahteven uporabnik, počasnejši štirijedrnik ... Izogibal bi se Intelovim Celeronom, tako na namizju kot v prenosnikih (predvsem tu), saj za 5–10 evrov več dobimo AMD-jev X2 ali Intel Core 2 Duo, ki sta precej boljša.

Kaj prihaja: Intel je že izdal novo generacijo procesorjev Nehalem Core i7 (4 jedra, 8 navideznih jeder), ki pa so precej dragi in zahtevajo novo matično ploščo (vmesnik LGA1366). Jeseni pa namerava ponuditi Core i5 – derivat i7 po nižji ceni, namenjen množičnemu trgu. Brez spremembe matične plošče ne bo šlo. Tako da nadgradnje ne bodo poceni, a nakup novega računalnika verjetno ne bo bistveno dražji kot zdaj. AMD-jevi prihodnji procesorji so za zdaj še zaviti v temo.

MATIČNE PLOŠČE IN VEZNI NABORI

Med proizvajalci naborov ostajajo v igri AMD (za AMD) ter Nvidia in Intel (za platformo Intel). A Nvidia se na tem področju krči tudi zaradi pravnih zapletom z Intelom. Vse kaže, da se bo Nvidia posvetila navezi s procesorji VIA, čeprav razen napovedi prvih poceni netbook računalnikov o tej kombinaciji drugih informacij nimamo. Za platformo AMD imamo odlična nabora 780 in 790, oba sta na voljo tudi z integrirano grafiko (5-krat močnejša od Intelove). Intel za i7 potrebuje X58, za druge trenutne procesorje Core 2 pa lahko izrabimo že precej stare obstoječe platforme (P45, X48) ... Vsi zdaj že znajo podpirati DDR3 (a na precej matičnih ploščah, namenjenih cenejšim računalnikom, še vztrajajo pri DDR2).
Kaj prihaja: Jeseni s prihodom procesorja Intel i5 prihaja P55.

GRAFIKA

Ravnokar smo končali preizkušanje vseh spomladanskih osvežitev obeh proizvajalcev. Priča smo bili drastičnim padcem cen, saj je zdaj moč dobro grafično kartico kupiti že za 150 evrov, medtem ko je bila cena pred letom bolj proti številki 250. Hkrati so že dovolj zmogljive grafike za polno igranje novih iger pri nižji ločljivosti (22-palčni LCD-ji) na voljo za okoli 90–110 evrov, kar do zdaj še ni bilo videno. ATI-jeva optimalna stvar sta Radeon HD4980 (220 €) in cenejši Radeon HD4870 (170 €), na Nvidiini strani pa močnejši GTX275 (260 €), in cenejši GTX260 (180 €). Če bomo računalnik uporabljali tudi za domači kino oziroma za izhod na LCD TV, velja sploh vzeti ATI, saj edini že privzeto ponuja prenos zvoka in slike prek vrat HDMI.

Kaj prihaja: Z Windows 7 bo izšel tudi DirectX 11. Čeprav sta tako Nvidia kot ATI napovedovala nove grafike z dnem izida, pa vse kaže, da bomo lahko oktobra kupili le ATI-jeve grafike naslednje generacije Radeon HD5xxx. Nvidia se trenutno trudi, da bi ujela božično nakupovalno sezono, pa ji ne kaže najbolje. Intel je za konec tega leta napovedan koncept grafičnega pospeševalnika Larabee prestavil v 2010.

POMNILNIK

Cene so padle, in zavoljo trokanalnih pomnilniških krmilnikov v novih Intelovih i7 so se na trgu pojavili cenejši kompleti pomnilnika DDR3-1333. Tako lahko kupimo 3 GB (3 x 1 GB) že za 80 €, 6 GB (3 x 2 GB) pa za 150 €. Če želimo sistem navijati, morda velja vzeti 20 % dražji DDR3-1600+. S tem DDR3 ni več bistveno dražji od DDR2. Pri DDR2 se množično še vedno prodaja DDR2-800, ki v kompletu 4 GB (2 x 2 GB) stane okoli 55 € ... V povezavi s količino pomnilnika lahko v zadnjem letu končno priporočimo prehod na 64-bitni OS. 64-bitna Vista se obnaša odlično, težav ni praktično nikakršnih, ne z gonilniki ne z igrami ...

SHRANJEVANJE

Medtem ko pri kapaciteti še vedno zmagujejo mehanski trdi diski, pa se pri hitrosti vedno bolj uveljavljajo diski SSD. Mehanski diski so letos dosegli 1,5 TB (1500 GB – cena okoli 130 €), diski SSD pa so z Intelovim X25-M premagali najhitrejše mehanske diske (80 GB za okoli 340 €). Optimalna velikost mehanskega diska je 750 GB, in čeprav so na voljo tudi precej cenejši diski SSD (128 in 256 GB za ceno 100–200 €), njihova hitrost še zaostaja, tako da so dobri kvečjemu za dnevnosobni PC ali za shranjevanje in prenos. Zaradi nizke cene mehanskih diskov velja še bolj razmisliti o nakupu dveh identičnih diskov in povezavi v zrcaljenju (RAID 1) in s tem večji varnosti naših podatkov.

Kaj prihaja: Diskom SSD zaradi množične proizvodnje in višanja kapacitete vztrajno pada cena. Pripravlja se nov standard SATA3, ki bo povečal prepustnost med napravami in računalnikom. Prve naprave pričakujemo konec leta. O laserskem in holografskem pomnilniku pa v potrošniškem segmentu tudi nič novega.

OPTIČNE ENOTE

Že lani smo zapisali da se čas DVD-jev počasi izteka, a so še tu. Zapisovalnikov blu-ray pa še ni oziroma posamezni so, a ne za manj kot 300 €. A ker ne znajo kopirati filmov blu-ray, ne vemo, kdo jih bo kupoval. Trenutno najboljši nakup je zapisovalna enota SATA DVD, za ceno pod 20 € ali, če ste v filmskem svetu, morda DVD-zapisovalnik in blu-ray ROM za 55€ ...

OHIŠJE IN NAPAJALNIK

Napajalniki so dosegli izkoristek preko 85 %, do konca leta pa bomo videli prve z izkoristkom nad 90 % (zlata oznaka). Cena sicer ni najnižja, a ob vedno višji ceni elektrike je račun vedno bolj v korist varčnejših. Bodite pozorni na oznake »80PLUS« in njegove bronaste (85 %) in srebrne (87 %) nadgradnje. Napajalnik naj bo zavoljo stabilnosti vsaj za polovico močnejši od predvidene največje porabe, načeloma pa boste s 500 W na varni strani (igričarji izbirajte nad 650 W). Kakovost določata cena in ime proizvajalca – napajalnike, ki jih dobite s poceni ohišji, resnim odsvetujemo.

PRENOSNIKI

Intel je v netbookih končno predstavil nov vezni nabor US15W, ki je precej varčnejši (za polovico), ter dvojedrne Atome. Konec leta se obeta Intel Centrino 3, ki bo dvignil moč običajnih in poslovnih prenosnikov in predstavil prvi štirijedrni procesor za prenosnike. AMD pa načrtuje svojo različico ultravarčnega procesorja za netbooke (malce pozno, bi rekli) ...

MONITORJI

Cene LCD-monitorjev so spet padle. Optimalen nakup je 22-palčnik, ki ga dobimo za pod 150–200 €, za dobrih 250 pa se lahko že začnemo ozirati po 24-palčnikih (a pazite, ker je slika precej večja in se je treba privajati). Prihaja vedno več varčnih LCD-jev, katerih protiosvetlitev temelji na belih LED-diodah. Pred nakupom si želen monitor oglejte v živo v primerjavi z drugimi. Nove grafične kartice že prinašajo izhode DisplayPort, zato morda ni napačno, če bi ga imel tudi monitor (ali pa vsaj DVI in HDMI).

Moj mikro, Julij-Avgust 2009 | Jaka Mele |