Že nastavljeni načini fotografiranja so v veliko pomoč. Posebej pri novih modelih aparatov, kjer so se res spomnili skoraj vsakega primera, pa naj gre za fotografiranje ognjemetov, športa, otrok na plaži ali snegu in še kaj. Navadno zadevo ozaljšajo še z različnimi »umetnimi inteligencami«, ko fotoaparat sam izbere program fotografiranja glede na to, kakšen kader poskušate zajeti. Kako natančno aparat ve, kaj počnete, je dolga zgodba in večji del podjetja skrivajo, kako to počnejo. Hec je, da je zadeva v nekaterih modelih celo zelo uporabna. In aparat zadene, kaj želite, ali pa vam pač vsili, kar misli, da si morate želeti. Večini uporabnikov bo to zadoščalo.

Novejši dodatki so prepoznavanje obrazov, nasmehov, ločevanje med otroki in odraslimi in še kaj. Tudi tu velja podobno − nekateri proizvajalci so bolj zadeli kot drugi in nekateri modeli aparatov to počnejo bolje od drugih. Zadeva je v glavnem zabavna, včasih koristna, bi se pa dalo živeti tudi brez nje.

Še večja novost je zraven 2D še zajem 3D-panoramskih posnetkov in »navadnih« 3D-posnetkov. Za ogled teh seveda potrebujemo posebna očala in programe za predvajanje ali 3D-televizor. Sicer nepotrebno, a morda zabavno.

Potem so pri nekaterih modelih na voljo še zajem starinskih fotografij, črno-belih fotografij in še česa. Takšnih »umetniških« dodatkov je v kompaktnih modelih vedno več in čedalje uporabnejši so. Tudi če jih ne nameravate uporabljati, utegnejo biti zabavno orodje in vas morda navdušijo nad poskušanjem še česa drugega kot golega zajemanja fotografij za družinski album.

Število pik in kakovost fotografij

Vse mogoče nastavitve, krasno ohišje in neverjeten zum objektiv, na koncu pa vse skupaj ni vredno počenega groša, če fotografija ni kakovostna in ostra. Navadno še vedno prevladuje mnenje, da več pik na senzorju pomeni bolj kakovostno fotografijo. Napaka! Ni (čisto) tako. V kompaktnežih so dokaj majhni senzorji, saj večjih niti ne bi bilo mogoče vdelati. Večji senzor bi za sabo potegnil potrebo po večjem objektivu, potem spet potrebujemo večje ohišje in ... smo pri aparatu DSLR. Velikosti senzorjev so v različnih modelih istega cenovnega razred dokaj podobne, a kljub temu različnih ločljivosti. Pri enaki velikosti senzorja in več pikah pomeni, da so te manjše ter zajamejo manj svetlobe, da so bolj skupaj, kar spet pomeni manjše ločevanje med pikami, in da se senzor navadno tudi bolj greje, kar lahko privede do izrazitejšega šuma na fotografijah (izrazite črne ali rdeče pike v področjih senc na fotografijah), ki pride bolj do izraza pri fotografiranju v temnejšem okolju in pri večji občutljivosti (višji ISO). Pa tudi kakovost objektiva in še kaj vpliva na to, kakšna bo fotografija. Navsezadnje je pomemben tudi podatek, koliko svetlobe spusti objektiv do senzorja. Podatek je podan za najbolj odprto zaslonko seveda. Navadno je zapisan na objektivu ali v tehničnih podatkih, pred njim pa je lahko ali pa tudi ne črka f. Podatek boste prepoznali po številki, ki je navadno pri kompaktnih fotoaparatih, posebej z velikim razponom goriščnic, podana z razponom številk. Recimo 2.8–5.6. To pomeni, da je zaslonka pri najmanjši povečavi objektiva 2,8 in pri največji 5,6. Manjša številka pomeni večjo luknjo in večji prehod svetlobe. Idealno bi bilo, če bi imel objektiv v vsem razponu isto zaslonko. A to so bolj sanje, vsaj pri takšnih razponih povečav. V glavnem je dobro pogledati, kakšna je najnižja številka in da je razpon do najvišje čim manjši. V praksi to pomeni, da lahko s takšnim aparatom fotografiramo tudi v slabših svetlobnih razmerah in pri manjših nastavitvah ISO.

Posebej v zadnjem času je med proizvajalci in različno dragimi modeli aparatov precej razlike v občutljivosti (ISO) in možnostjo zajema fotografije pri visokih nastavitvah ISO brez pojava šuma. Sliši se bolj »tako«. Dejansko gre za precej pomembno zadevo, saj vam tak aparat omogoča fotografiranje tudi v precejšnjem mraku, recimo na koncertu, v klubu ali povsod tam, kjer uporaba bliskavice ne bi bila praktična ali ne bi dovolj osvetlila tega, kar želimo.
Tako je treba pred izbiro fotoaparata tudi pošteno premisliti, prebrati kakšen test in, če je mogoče, zadevo preizkusiti v trgovini. Ne dajte se zavesti temu, koliko milijonov pik ima določen model.

ZASLON

Pri kompaktnih fotoaparatih je tudi zelo pomembno, ali imajo vdelano kukalo ali samo LCD- zaslon. Pri manjših najdemo navadno samo zaslon, pri večjih modelih pa navadno tudi kukalo. Zakaj je to potrebno? Načeloma ni, je pa zelo udobno, posebej ko fotografiramo v zelo sončnem vremenu in bi na LCD-zaslonu le s težavo videli, kaj počnemo. Z iskalom je tudi nekoliko lažje slediti hitro premikajočim se predmetom. Vsekakor pa je tudi zaslon potreben in dobro je, če je tudi kakovosten, saj boste imeli boljši občutek, kakšna bo fotografija, zlasti če se boste lotili ročnih nastavitev parametrov zajema fotografije. Druga prednost kukala pa je v tem, da porabi neprimerno manj energije in če ste z baterijo bolj pri koncu, boste iz fotoaparata iztisnili še kar nekaj posnetkov, če boste zaslon ugasnili in uporabili kukalo.

Pri zaslonih je zelo dobro, če to ti vrtljivi. To vam bodo prihranilo marsikateri počep in omogočilo tudi fotografiranje nad glavami ljudi pred vami.

V zadnjem času se pojavlja vedno več fotoaparatov, pri katerih je mogoče točko ostrenja določiti kar na LCD-zaslonu, občutljivem na dotik. Zadeva je več kot koristna, posebej ko je treba hitro nastaviti točko ostrenja, izostriti in pritisniti sprožilec. Na zaslonih, občutljivih na dotik, je navadno mogoče spreminjati tudi nekatere nastavitve ali izbrati načine fotografiranja, kar utegne biti dokaj udobna rešitev.

JPEG IN RAW

Veliko modelov omogoča zajem fotografij v formatu RAW. Gre za zajem »surove« fotografije, ko fotografija ni obdelana (ostrina, kontrast ...) v samem fotoaparatu, ampak boste to opravili z domačim računalnikom. Prednost formata je med drugim ta, da lahko brez težav spreminjate belino posnetkov. Posebej pri nekaterih modelih in v nekaterih razmerah, ko samodejna nastavitev precej zgreši, je to več kot dobrodošla možnost. Fotografije RAW imajo tudi nekoliko večji dinamični razpon in s tem kanček večjo kakovost. Za obdelavo fotografij v formatu RAW proizvajalci priložijo posebne programe, s katerimi fotografije pretvorite v format JPEG. Morda ne potrebujete te možnosti, morda pa vam bo nekoč prišla prav. Vsekakor ta možnost daje več svobode pri urejanju fotografije, seveda če to želite oziroma če imate za to tudi čas in voljo.

SNEMANJE FILMOV

No, tukaj pa boste gledali, kakšno ločljivost zajema filmov ponuja določen model fotoaparata. Kolikor koli se nam zdi snemanje filmov s fotoaparatom čudno in zgrešeno je dejstvo, da dandanašnji fotoaparati zadevo opravijo več kot zgledno. Posebej v dobrih svetlobnih razmerah. Se pravi da je dobro razmisliti ali to želite početi in morda izbrati model, ki ponuja tudi snemanje filmov HD, se pravi v ločljivosti 1920 x 1080 pik oziroma v formatu 1080p. Tudi v polovični ločljivosti oziroma 720p je film dovolj kakovosten pa še manj prostora na pomnilni kartici bo zasedel. Vsekakor pa je polna ločljivost HD zaželena, posebej če boste veliko snemali. Razlike med modeli so tudi v tem ali snemajo stereo ali morda celo prostorski zvok in ali je mogoče priključiti dodaten mikrofon. Tako z izborom primernega kompaktnega fotoaparata odpravite potrebo po nakupu video kamere.

Gumbi in koleščki

Vsak digitalni fotoaparat ima več ali manj gumbov in tu in tam kakšen kolešček. Z vsemi tovrstnimi dodatki je mogoče bolj ali manj udobno izbirati načine fotografiranja in spreminjati različne parametre. Seveda imajo manjši fotoaparati manj, večji pa nekaj več gumbov, če ne zavoljo drugega pa zato, ker je na večjem ohišju več prostora. Zdaj se že sprašujete, kaj je z mano, da toliko nakladam o gumbih. Kot da je to kaj pomembnega. Če ste že kdaj podlegli skušnjavi in kupili kompakten fotoaparat, ki je bil ves lep ravno zato, ker je bil skoraj brez gumbov, potem se vam že svita, v katerem grmu tiči zajec. Gumbki so pomembni! Ne tako kot senzor, ne tako kot objektiv, a če ima aparat malo gumbov in so še ti neumno razporejeni, in če temu prištejemo še neroden vmesnik za izbiro funkcij na LCD- zaslonu, potem vam bo pogosto ušel zanimiv kader, saj ne boste mogli hitro spremeniti načina fotografiranja ali najti primerne nastavitve. Nasprotno pa, če so gumbi in določene funkcije smiselno razporejeni in je dodan še uporabniku prijazen vmesnik, bo delo s fotoaparatom veliko udobnejše in hitrejše. Kompaktni modeli z večjimi ohišji so po obliki zelo podobni aparatom DSLR, nekateri imajo celo primerljivo izvedeno upravljanje s fotoaparatom. Večje ohišje je torej udobnejše za delo, pa ne samo zaradi gumbkov, ampak tudi zato ker so večja ohišja navadno opremljena s primernim oprimkom, kar omogoča stabilno delo in tudi enoročno uporabo aparata.

Seveda to ni vse, kar je dobro pogledati pri izbiri fotoaparata. Vdelane bliskavice in priključki za klasične bliskavice so seveda priporočljiv dodatek, ki ga boste našli v glavnem pri večjih kompaktnih modelih. Pa lučka za pomoč pri ostrenju v slabih svetlobnih razmerah in še kaj se najde. A v glavnem smo obdelali, kaj je dobro imeti. Saj vedno tega ne potrebujemo, a zaradi presežka nas ne bo bolela glava.

Moj mikro, september 2011 | Slavko Meško |