Naj se nam zdijo ničle in enice še tako dobre, spadajo med najslabše arhivske medije. Okvarjen disk lahko pomeni izgubo spominov zadnjih nekaj let, tudi zapisljivi mediji, kot so CD-ji ali DVD-ji se na dolgi rok ne obnesejo najbolje. Stari, dobri papir je kljub svojim pomanjkljivostim še vedno zakon.
KLASIKA V NOVI PREOBLEKI
Začnimo s fotolaboratoriji, na katere je marsikateri fotograf digitalne dobe malce pozabil, a so še vedno tu. Tudi kak film vam razvijejo, a taki se že počasi umikajo. Digitalna fotografija jim je prinesla kar nekaj sprememb, od tega, da veliko strank niti ne vidijo več, ker jim slednje pošiljajo fotografije prek interneta, do krepkega znižanja cen. Če primerjamo cene pred 10 leti in zdaj, je razlika drastična. Zdaj je povprečna cena izdelave fotografije formata 15 x 10 cm med 10 in 15 centi, pred desetimi leti okoli 30 centov. Dodajte k temu še nakup in razvijanje filma, kar je izdelavo podražilo še za približno 10 centov po fotografiji. Fotolaboratoriji so se z nižanjem cen prilagodili trgu, ki jim je počasi uhajal, saj so ga po eni strani zapolnjevali tiskalniki, po drugi strani pa marsikateri niti ni imel možnosti izdelave slik z digitalnih medijev. Danes je seveda drugače, poleg tega je internet prinesel tudi, recimo temu, lokalno globalizacijo. Če vam je fotolaboratorij v Kopru cenejši kot v Ljubljani, boste fotografije preprosto poslali v izdelavo k njim. Poštar vam jih bo nekaj dneh prinesel domov ali v službo, kakor vam najbolj ustreza. In če se vam zdijo slovenski laboranti preslabi, lahko mirno poiščete vam najljubši servis preko meje, le poštnina bo dražja.
Naslednja logična izbira za ljubitelje digitalne fotografije je seveda foto tiskalnik. Izbira pestra in prilagojena tako rekoč vsem tipom uporabnikov. Preko amaterskih do profesionalnih, od prenosnih do velikoformatnih. Nekateri zmorejo tudi širino izpisa preko štirih metrov, a slednje bo povprečen uporabnik težko srečal. Glede na široko ponudbo se je kar težko odločiti, kaj izbrati, čeprav je na srečo ali pa na žalost glavna izbira za večino uporabnikov omejena na tri glavna podjetja, ki obvladujejo tako rekoč celoten trg. Pri izbiri foto tiskalnika je seveda prvo vprašanje, katero velikost izpisa boste največ uporabljali. Morda vam zadošča že velikost slike 15 x 10 cm in bodo najmanjši modeli, ki za tisk uporabljajo termosublimacijski postopek, ravno pravšnji za vas. Imajo še eno zanimivo prednost pred brizgalniki: zaradi načina nanosa barve se vam ne more zgoditi, da bi se recimo šobe zasušile, ker jih preprosto ni. Lahko ga pustite pri miru tudi eno leto, a bo še vedno deloval brez težav. Poleg tega lahko za določene tiskalnike dokupite baterijsko napajanje in tiskate na terenu. Zahtevnejši boste posegli po večjih brizgalnikih, predvsem tistih z izpisom velikosti A3+. Izbira sicer ni velika, a zato boste lahko doma brez težav pripravljali tudi največje fotografije.
FOTO KNJIGA
Zadnji modni krik, o katerem smo v Mojem mikru že kar nekaj pisali, so foto knjige. Ali bolje rečeno, knjige po naročilu. Digitalni tisk je prinesel revolucijo tudi v tiskarstvo in omogočil razmeroma poceni izdelavo le enega izvoda knjige. Manjkal je le vmesni člen, programska oprema, ki mora biti na eni strani dovolj preprosta za večino uporabnikov in po drugi vezana le na določenega izdelovalca. Od tu naprej je postopek dokaj podoben naročanju fotografij v fotolaboratoriju prek interneta, le da zahteva še malce vaje v oblikovanju oziroma postavljanju. Čeprav je cena na prvi pogled dokaj visoka v primerjavi s slikami, izdelanimi v fotolaboratoriju, ima foto knjiga kar nekaj prednosti. Ne potrebujete albuma, ni vstavljanja slik, tudi ponaročilo je dokaj preprosto. Število listov je od 16 dalje, praviloma se ustavijo pri 64, nekateri pa omogočajo tudi preko 100 listov v knjigi. Klasičen format je približno velikosti A4, mnogi imajo tudi manjše, kvadratni format s stranico 20 cm, lahko pa izberete tudi večje. Foto knjige imajo zagotovo lepo prihodnost, le malce več vaje zahtevajo, preprosto lepljenje oziroma vstavljanje slik v album. Pa še lepše so vodeti na koncu.
S čim se torej spopasti oziroma katero pot ubrati? Glede na to, da ima danes kar nekaj slovenskih domov širokopasovni priključek za internet, je pošiljanje v fotolaboratorij dokaj preprosta rešitev, podobno velja tudi za foto knjige. Če pa želite imeti več nadzora nad tem, kakšen rezultat dobite, je domači foto tiskalnik edina prava odločitev.
Moj mikro, Oktober 2008 | Alan Orlič
