Koliko je po vašem mnenju strah pred internetom, ki je posledica neznanja, poslušanja vse pogostejših poročil o vdorih v sistem, krajah identitet, brez sočasnega izobraževanja uporabnikov, kriv, da se posamezniki ne odločajo za spletne nakupe, spletno bančništvo? Verjetno ni prava pot, da ljudi toliko prestrašimo, da na spletu sploh ne bodo kupovali?
Nikakor ne, čeprav menim, da nam tudi ne bi uspelo. Kupovanje na spletu je pač udobno, udobja pa si po navadi ne pustimo vzeti, še posebno ne zaradi nekakšne varnosti. Strah pred internetom pa moramo nujno obravnavati 'v paketu' s preslabo ozaveščenostjo oziroma z vprašanjem primernega in zadostnega izobraževanja uporabnikov. Če ljudje nimajo občutka, da zadevo poznajo (= so ustrezno izobraženi), jih medijsko odmevna poročila o nevarnostih laže prestrašijo. Pri tem je morda še pomembnejši občutek, da se lahko v dvomu ali stiski na nekoga obrnejo – to je lahko ponudnik storitve, Zveza potrošnikov, SI-CERT … Pomembno je, da se te možnosti zavedajo. Izobraževanje je nujno in se mora razširi na vse ravni, tudi v šolo, a vsi vemo, da se navodila bere šele takrat, ko gre kaj narobe.
Koliko nam storitev Google Translate pomaga pri preprečevanju spletnih prevar? Zdi se namreč, da slab prevod, ki je običajno težko razumljiv, kvečjemu preprečuje, da bi Slovenec nasedel takšnemu lažnemu sporočilu, kot nasprotno.
V zadnjem času res opažamo več prevar, ki so bolj ali manj uspešno prevedene v slovenščino. Nekatere se celo osredotočajo na določeno skupino uporabnikov znotraj Slovenije – na primer na uporabnike ene od slovenskih spletnih bank.
Danes zaradi slabših prevodov hitreje podvomimo o pristnosti sporočil, vendar pa se na to prav dolgo ne bomo mogli zanašati. Prevodi spletnih prevajalnikov namreč postajajo vse boljši in samo vprašanje časa je, kdaj uporabe teh prevajalnikov v besedilu niti ne bomo več zaznali.
Seveda pa ne pozabimo – na spletu nas lahko pretenta tudi nekdo, ki je vešč slovenskega jezika.
Moj mikro, November December 2012 | Marjan Kodelja |
