Zelo dobro vemo, kaj počnete. Za vse spletne račune, pa naj gre za pošto Gmail, Twitter, Facebook, Dropbox ali kaj tretjega, uporabljate eno in isto uporabniško ime in geslo. Kdo pa bi si zapomnil nekaj gesel za vsak račun posebej. Upamo le, da tega ne počnete, ko izbirate gesla za spletne trgovine, za vstop v sistem e-bančništva in za plačilni sistem PayPal.

Klasičen način spletne kraje je tako imenovani socialni inženiring, pri katerem napadalec žrtev prepriča, da mu izda vse, kar ga zanima. Ker smo metodo opisali v prejšnji številki revije (http://tinyurl.com/9c7t65y), bomo tokrat naredili korak naprej. Rezultati anket med spletnimi uporabniki namreč kažejo porazno stanje. Polovica spletnih uporabnikov ne prepozna goljufivega sporočila ali lažne spletne strani.

Splet je postal v zadnjih letih za povprečnega uporabnika občutno bolj nevaren, kot je bil. Spletni kriminal je postal velika in, kar je bolj pomembno, dobičkonosna industrija. Že dolgo hekerji ne pišejo več škodljivih kod (malware), da bi sebi in drugim dokazali, da znajo. Želijo se dokopati do našega denarja. Slovenija je še sorazmerno varna dežela, v prihodnje pa lahko pričakujemo porast spletnih incidentov. Zanašanje na varnostne programe ne bo dovolj, saj ti ne ščitijo pred človekovo neumnostjo. Naučiti se bomo morali spletne higiene.

Strah je votel, okoli ga pa nič ni. Bojimo se nečesa, česar ne poznamo, česar nismo vajeni. Ni nas strah dati iz rok plačilne kartice v trgovini, da jo trgovec potegne prek POS-terminala, zmrazi pa nas, ko bi morali številko vnesti v spletni obrazec spletnega trgovca. Je prav, da se bojimo, ali nas strah le omejuje na 'klasično' lokalno ponudbo, ki je mnogokrat dražja?