Če ne bi bilo Jobsa, bi verjetno Google pokazal svoj prvi telefon in operacijski sistem, ki pa bil je glede na slike, ki so prišle v javnost, daleč od revolucionarnosti. Grd telefon, majhen zaslon, ki ne razpozna potez, ter menijski operacijski sistem. Ko je Googlova druščina dobila v roke iPhone, so skoraj čez noč Android preoblikovali po njegovem vzoru, in tu tiči razlog, zakaj je Jobs Android tako zelo sovražil. Ni pa se po Applu zgledoval le Google, pač pa so se tudi proizvajalci telefonov. Ironično, najizvirnejša mobilna osnova oziroma operacijski sistem za pametne telefone, razvit po Applovem, je Microsoftov Windows Phone.
Applova revolucija pametnih telefonov in inovacija tabličnih računalnikov sta razlog, da je Amazon naredil svojo tržnico aplikacij, da se Facebook igra z idejo svojega telefona oziroma da je četverica podjetij zelo aktivna na področju teh naprav. Za to pa je zaslužen Jobs, ki med četverico direktorjev velja za prvo ime, prvega inovatorja in vizionarja. Kdo ga bo nasledil in zmagal v bitki za čast? Nekaj časa bo to še vedno posthumno Jobs, saj bo njegov naslednjih Cook sledil poti, ki jo je začrtal: redno izboljševanje naprav, izkoriščanje tehničnih inovacij in prenos inovacij iz mobilnih naprav v računalnike Mac. Izmed preostal trojice ima največ izkušenj z novimi izdelki Bezos, saj sta Amazonove spletne storitve in Kindle spremenila industrijo, zato naj bi veljal za prvega možnega nosilca naslednje popolnoma nove »velike ideje«.
Page je iz drugačnega testa, odlikovalo naj bi ga hitro in odločno ukrepanje. Google se spreminja, postaja zrelejši. Ko so v preteklosti predstavljali novo staro stvar, pošto (Gmail) ali kartografijo (Google Maps), sta bili ti storitvi tako napredni, da so obstoječe čez noč postale zastarele. Čeprav je Google+ prinesel elegantnejši vmesnik in nekaj inovativnih možnosti, v osnovi posnema Facebook in Twitter, namesto da bi prinesel nekaj popolnoma novega. To pa je lahko razlog, zakaj Page ne more zamenjati Jobsa, ker ni vizionar, temveč le izboljševalec obstoječega.
Zuckerberg bo lahko svoje ambicije v celoti izživel, šele ko bo Facebook postal javno podjetje. Na voljo mu bo kapital za prevzeme in tudi za ostrejše tekmovanje s trojico. Zuckerberg je ob smrti Jobsa dejal, da je izgubil mentorja, kar morda kaže, da je bilo njuno sodelovanje tesnejše, kot bi se zdelo. Facebook ne ogroža Appla na nobenem področju, Apple pa se tudi ne spušča v družabna omrežja. Podjetji se nadgrajujeta, medtem ko so vsa druga razmerja med štirimi podjetji poleg sodelovanja močno prežete tudi s tekmovalnostjo.
Zuckerberg je zanimiva oseba, a ko govori o prihodnosti interneta in sodelovanja v omrežju, lahko zveni kot goreč revolucionar, hkrati pa mu priznavajo, da je sposoben voditelj. V primerjavi z Bezosom, Cookom in Pagem je najsposobnejši posnemati Jobsovo spretnost, predstavljati nove izdelke na način, ki zleze pod kožo poslušalcem. Facebookova dolgoročna vizija je zagotoviti svojim uporabnikom vse, kar si ti želijo, ne da bi zapustili omrežje. Zato bo sklepal partnerstva z vsemi, ki to imajo, prej ali slej pa bo prišel do točke, ko se bo spustil v razvoj lastnih izdelkov. Prvi pa bo skoraj zagotovo iskalnik. Facebook ima sklenjeno partnerstvo z Bingom (Microsoftov iskalnik), lasten iskalnik pa bi bil sposoben urediti najdeno glede na uporabnikove socialne interakcije. Ker Google teh podatkov nima, njegov iskalnik v tem pogledu ne bo kos Facebookovemu. Primer: če uporabnik vtipka besedo »jobs« in je goreč privrženec pokojnega vizionarja, mu bo Facebookov iskalnik ponudil vse o Stevu Jobsu, Googlov pa vse o delu.
Zanimiva in ambiciozna je tudi njegova strategija aplikacij. Ob priložnosti je govoril o Facebookovi medijski aplikaciji, ki uporabniku omogoča, da bere, gleda in posluša vse, kar ga zanima, in to deli s prijatelji, ne da bi zapustil omrežje. Če mu to uspe, bo imel na voljo aplikacijski ekosistem, ki deluje v vsakem pametnem telefonu ali tablici. Bo Zuckerberg nasledil Jobsa?
Moj mikro, januar 2012 | Marjan Kodelja |
