Velikost zaslona in ločljivost
Prva stvar, ki loči različne naprave med seboj, je velikost zaslona. Ker gre največkrat za LCD-zaslon, so diagonale standardne: 3,5, 4,3 in 5 palcev (to je 8,9, 10,9 in 12,7 cm). Velikost zaslona v večji meri določa tudi končno ceno naprave. Vsi zasloni so občutljivi na dotik, saj naprave krmilimo prek zaslona. Zanimivo je, da so zasloni nekaterih enot bolj »megleni« kot drugi – tudi vidljivost zaslona na soncu niha. Male enote so bolj prenosne, večje pa lažje in preglednejše v vozilu. Zaslon z diagonalo 8,9 cm je že solidna izbira, manjših zaslonov ne priporočamo, še pametneje pa je doplačati tistih nekaj evrov za prehod na večji zaslon z diagonalo 10,9 cm. Širši zaslon omogoča boljši vpogled v navigacijo in vnašanje cilja. Večje diagonale so primernejše za tovorna vozila in avtobuse. Večji zaslon praviloma prinaša tudi višjo ločljivost – ta je na manjših zaslonih 320 x 240 na večjih 480 x 272 pik.

3D-prikaz in foto prikaz
Poleg 2D- in 3D-prikaza zemljevidov in našega položaja na njem smo lani dobili še vrisane nekatere 3D-stavbe (recimo, v Ljubljani je vrisan Ljubljanski grad), letos pa je najnovejša kaprica navigacije umeščanje fotografij križišč in pomembnejših ali izstopajočih stavb na zaslon – kar nam naj bi olajšalo navigacijo in omogočalo, da se v prostoru lažje znajdemo. Funkcije so dostopne le na najnovejših zemljevidih in delujejo le v praviloma dražjih navigacijskih napravah.

Prijaznost vmesnika in uporabe
Preverite, kako preprosto je vklopiti napravo in vnesti ciljni naslov. Kako berljiv je zaslon? So znaki, ki vas vodijo v naslednjem zavoju, dobro vidni? Zasloni, ki so prenapolnjeni ali premajhni, so težje vidni in manj pregledni. Je uporaba enote intuitivna? Je ukaze in menije preprosto razumeti, so logični? Ste sposobni enoto uporabljani instinktivno, brez branja priročnika?

Glasovno vodenje
Večinoma imajo že vse moderne enote glasovno vodenje. To pride zelo prav, saj nam ni treba neprestano gledati na zaslon navigacije. Poiščite enoto, ki ima glasovno vodenje v slovenskem jeziku. Nekatere enote omogočajo tudi glasovno upravljanje – a še vedno je to omejeno le na angleščino, poleg tega je delovanje precej omejeno in rezervirano za najdražje enote.

Avtonomija
Večina prenosnih GPS-naprav ima vgrajeno litijevo akumulatorsko baterijo. Tako napravo lahko uporabljamo vsaj dve uri tudi brez napajanja. Vse navigacije imajo 12 V priključek za napajanje v avtu. Nekateri modeli omogočajo nastavitev cilja ter izbiro poti že pred začetkom vožnje – doma ob polnjenju prek standardne 220 V vtičnice. To zmanjša napetost med sopotniki, ko med vožnjo še tipkamo po zaslonu in ne gledamo na cesto. Določene enote omogočajo tudi napajanje tudi prek USB-vhoda.

Način montaže
Večinoma imajo vse enote v kompletu tudi vakuumsko držalo za montažo na vetrobransko steklo. A te enote se razlikujejo po preprostosti montaže/demontaže. Kako preprosto je enoto vzeti iz držala in jo nato znova pritrditi nanj?

Uporabnost zemljevidov
Ali proizvajalec omogoča osvežitev zemljevidov na najnovejše različice še po nakupu? Določeni proizvajalci to brezplačno omogočajo še dve leti po nakupu, nekateri enkrat po nakupu … Preverite, na kakšnih zemljevidih naprava temelji in kakšna je pokritost Slovenije in bližnje okolice. Nekatere enote imajo vgrajene le zemljevide Vzhodne Evrope, kar pomeni, da Italije in Avstrije že nimajo. Previdno.

Prostoročna telefonija
Nekateri dražji modeli imajo vgrajeno povezljivost bluetooth, kar omogoča, da jih povežemo z mobilnim telefonom in tako uporabljamo funkcijo prostoročnega telefoniranja. V cenejših modelih je kakovost te izvedbe navadno precej slabša od namenskih prostoročnih kompletov.

FM-oddajnik
Že nekatere naprave v nižjem cenovnem razredu imajo vgrajen FM-oddajnik, še zlasti modeli, ki imajo vgrajen tudi predvajalnik medijskih vsebin. Tako lahko navigacija predvaja glasbo MP3 kar po radijskem sprejemniku, ki ga naravnamo na vnaprej določeno frekvenco, hkrati pa bomo prek tega ozvočenja slišali tudi glasovno vodenje.

Bralnik pomnilniških kartic
Večinoma imajo vse naprave vgrajen bralnik pomnilniških kartic tipa SD, na katerih imajo tudi shranjeno kartografijo. Nekatere naprave pa imajo le interni pomnilnik in tega nimajo.

Medijski predvajalnik
Še ena izmed funkcij, ki pa nima prave zveze z navigacijo. Dobre izvedbe predvajalnika v navigaciji še nismo videli. Če nimamo avtoradia s podporo USB/MP3, je to morda vredno razmisleka, in v tem primeru je koristno, če ima navigacija tudi bralnik pomnilniških kartic ali vhod USB.

Hitrost delovanja
Dandanes so praviloma že vse navigacije dovolj hitre in odzivne in so zmožne v le nekaj sekundah na novo preračunati še tako kompleksno pot. Natančnost pri določanju poteka poti niha predvsem s kakovostjo zemljevidov.

Sporočanje lokacije ob kraji
Napredne in dražje navigacijske naprave lahko služijo tudi kot varnostni sistem vozila in omogočajo sledenje vozilu, zlasti v navezi z mobilnimi telefonskimi storitvami. Razširitev te funkcije je uporabna v profesionalnem transportu za upravljanje flote vozil in sledenje pošiljkam.

Nastavitve in beleženje poti
Večina GPS-navigacijskih sistemov omogoča lastne nastavite za pot, kot so: najkrajša pot, najhitrejša pot ter druge oblike. Prikazati znajo tudi interesne točke – lokacije bencinskih črpalk, hotelov, zanimivosti, bankomatov … Nekateri tudi beležijo lastno pot in pozneje lahko gledamo, kje smo vozili, shranimo določeno lokacijo med priljubljene ali pa kar celotno pot z vmesnimi postanki (waypoints) vred. Tudi urejanje poti je navadno možno. Lahko pa si ogledamo tudi simulacijo poti.

NAPREDNE FUNKCIJE

V zadnjih dveh letih so proizvajalci navigacijskih naprav v navezi s kartografi dodali še zanimive in koristne funkcije, kot sta razporejanje na pravi vozni pas in prikaz cestnih tabel. Tako nas navigatorji pred križišči opozorijo tudi na razvrščanje na pravilni cestni pas in nam celo prej pokažejo cestne table. Opozarjajo nas tudi o omejitvah hitrosti na vsakem cestnem odseku in imajo lahko tudi podatke o hitrostnih kamerah/radarjih. Nekatere napredne naprave vsebujejo celo statistične podatke zasedenosti določenih cest glede na čas v dnevu in nam pod funkcijo prometni trendi svetujejo alternativno pot. To se odlično obnese v prometnih konicah, seveda če ima zemljevid za našo lokacijo vnesene te informacije. Modni hit je tudi funkcija prilagajanje vozniku, ki prilagaja navigacijo glede na tip naše vožnje (potrebnih je nekaj voženj, da se funkcija nauči).

TMC

TMC ali Traffic Message Channel je sistem za obveščanje v prometu. Standard je razmeroma mlad, saj se je razvil šele leta 2007. Gre potovalne informacije, ki največkrat vsebujejo podatke o ovirah na cestah in o prometnih zamaških (zastojih). TMC se oddaja v sklopu radijskih informacij RDS (preko FM-radia, lahko pa tudi prek satelitskega radijskega oddajanja DAB). TMC je dozorel predvsem v zahodnih evropskih državah, kjer je recimo v Italiji prosto dostopen in deluje z vsemi navigacijskimi napravami, ki podpirajo TMC.

Vse lepo in prav, a žal ni vse tako preprosto. Najprej tehnične težave – podatki TMC ne vsebujejo geografske lokacije, ki bi jih znal razbrati vsak GPS, temveč temeljijo na nekakšnih kodnih tabelah, ki jih morajo proizvajalci zemljevidov vgraditi v same mape. Pri nas to glede na podatke Wikipedije (http://en.wikipedia.org/wiki/Traffic_Message_Channel) deluje v NavTeqovih (Garmin) in Monolitovih mapah (AdriaRoute). Tak način dela tudi ne zagotavlja točnosti, ki bi jo dosegli s koordinatami.

Pri nas je TMC začel delovati konec leta 2009. Seveda pa so težave tudi s samo vsebino. Pri nas TMC oddaja Radio Si, in sicer vsakih 15 minut. Žal pa je stvar neuporabna, saj obveščanje ni »v živo«, temveč vsebuje le že iz drugih medijev znane »trajne ovire«, kot recimo delo na cesti ipd. Poleg tega ni dovolj, da imamo GPS-navigacijo, ki podpira TMC in ima celo prave zemljevide – proizvajalci GPS-naprav morajo plačati tudi licenčnino za uporabo informacij TMC v izbranih državah (gre za enkratni znesek, ki pa ga mora proizvajalec navigacijskih naprav urejati za vsako državo posebej)! Zato slovenski TMC podpira le nekaj Garminovih navigacijskih naprav ter po enega ali dva modela konkurenčnih proizvajalcev.

Vse teh informacij pa največkrat končni uporabnik žal sploh ne izve. Če ne potujete v tujino, je torej TMC za zdaj neuporaben, saj boste le obveščeni, da je nekje ovira na cesti, obvestil v živo o stanju na cestah, morda celo povečanem prometu ali zastojih (na podlagi česar bi lahko naprava na novo izračunala pot), pa pri nas ni. V nekaterih državah po TMC-ju oddajajo tudi informacije o vremenskih razmerah na cestah.

Moj mikro, november 2010 | Jaka Mele |