Če v svojem računalniku že imamo datoteke MP3, bo najlaže začeti s tem, da predvajalnik priključimo v računalnik (prek vrat USB). Računalnik običajno takoj zazna novo napravo in jo v sistem vključi kot izmenljivi disk. Ker gre za disk kot vsak drug, lahko do njega dostopate z Raziskovalcem, nanj datoteke kopirate, jih brišete in počnete še kaj.
»PULJENJE« S CEDEJEV
Zahtevnost: 3/5
Legalnost: 3/5 (če gre za naše izvirne cedeje 5/5)
Hitrost: 2/5
Cena: 2/5
Če želimo svojo zbirko glasbe s cedejev prenesti v obliko MP3 oziroma na digitalni walkman, je čas da glasbo »spulimo« s srebrnih ploščkov. Najpreprostejši način puljenja oziroma »ripanja«, kot je pogosto tudi v slovenščini slišati angleški izraz, glasbe z glasbenih cedejev je s programsko opremo, ki jo dobite z digitalnim predvajalnikom. Ta je v zadnjih letih tako napredovala, da je skoraj nemogoče narediti napako. Poleg prenašanja glasbe s CD-ja omogoča tudi izdelovanje albumov, iskanje dodatnih informacij s spleta in še kaj. Običajno postopek poteka tako, da v CD-enoto v računalniku vstavimo CD, določimo pesmi, ki bi jih radi pretvorili, določimo, kam naj se shranijo, in sprožimo pretvorbo. Časi, ko je imel skoraj vsak predvajalnik oziroma vsak proizvajalec drugačen program, so skorajda mimo, a še zmeraj je kar nekaj izbire. Pomembno je le to, da je proces v vseh enak. Za piko na i je moč brezplačno prenesti iz spleta kar nekaj zelo dobrih programov, ki bodo nalogo opravili tako dobro kot tisti kupljeni ali priloženi.
Eden najstarejših in zelo priljubljenih programov za pretvorbo zvočnih datotek v MP3 oziroma njihovo prenašanje s CD-ja v računalnik je vsekakor program Audiograbber. Ta je star več kot 12 let in v tem času ga je iz spleta snelo že več milijonov uporabnikov. Audiograbber krasijo na eni strani preprostost uporabe, na drugi pa dokaj obširne možnosti nadzora, tako da je dober tako za začetnike kot tudi za izkušenejše uporabnike. Omogoča pretvorbo zvočnih posnetkov s CD-ja v obliko WAV, ki jo lahko pozneje stiskamo, s čimer hočemo, lahko pa nam stiskanje izvede tudi sam in kot rezultat dobimo datoteke MP3, OGG, WMA ali katere druge, odvisno od kodeka, ki ga uporabimo pri pretvorbi.
Kaj so kodeki
Kodeli so podobno kot gonilniki programske datoteke, ki omogočajo računalniku delo s posameznim načinom zapisa, njegovo predvajanje in kodiranje vanj. Nekateri kodeki so že nameščeni v operacijski sistem, druge je treba prenesti iz interneta in namestiti ročno. Med najbolj znanimi kodeki avdio zapisov so AAC (Advanced Audio Coding), AC3 (prostorski zapis zvoka, uporabljen na DVD-medijih ), MIDI (digitalni vmesnik za glasbila), MP3 (MPEG 1, layer 3), RealAudio, Waveform (WAV, zapis brez stiskanja), WMA (Windows Media Audio). Za računalnike Apple je privzeti zapis AIFF, ki ima podobne lastnosti kot Waveform. Če mislite, da je zadeva kompleksna, premislite znova, saj je pri videu stanje vsaj desetkrat manj razumljivo …
Delo s programom je preprosto. V enoto vstavimo CD in program prebere njegovo vsebino. Če gre za kupljen CD (torej izvajalca glasbe, album, po možnosti tuj, ne slovenski), pritisnemo gumb FreeDB in program se bo priključil v internet in iz njega poiskal naslove pesmi in vse druge potrebne podatke, ter jih, če je zapis MP3, zapisal v metapodatke ID3 oziroma bo v vsakem primeru iz njih dobil »navdih« za poimenovanje datotek. Nato pritisnemo gumb MP3, nastavimo vse potrebne podatke in sprožimo pretvorbo z gumbom Grab.
Za pretvorbo glasbenega CD-ja v stisnjeno obliko lahko uporabite tudi Microsoftov Media Player, različico 10 ali novejšo. Ta poleg predvajanja vseh mogočih vrst datotek omogoča tudi ripanje. V enoto vstavimo CD in izberemo Rip. V oknu lahko izberemo gumb Find Album Info in program bo iz interneta prenesel podatke o CD-ju. Nato označimo, katere datoteke bi radi pretvorili, kam naj se shranijo in v kakšnem formatu, in sprožimo pretvorbo. Windows Media Player ponuja možnost pretvorbe tako v format WMA kot tudi v MP3.
Podobno deluje še mnogo prostih in tudi komercialnih programov
Moj mikro, December 2008 | Jaka Mele |
