FORMATI E-KNJIG

Skoraj tako kot med papirnatimi knjigami, kjer ni le enega formata velikosti ali oblike knjig, na voljo pa so tako knjige s trdimi kot mehkimi platnicami, tudi pri e-knjigah ni enega standardnega formata v katerem bi bile vse zapisane. Kot je v navadi za računalniške datoteke, imamo na voljo vrsto bolj ali manj združljivih formatov, ki so lahko odprtega ali pa zaprtega tipa.

Za distribucijo elektronskih dokumentov med računalniki je zelo priljubljen in razširjen Adobov PDF (Portable Document Format), katerega komercialno ozadje zagotavlja hiter razvoj, hkrati pa je program za prikaz datotek PDF na voljo zastonj, in to za praktično vse platforme. PDF temelji na PostScriptovi osnovi, ki je precej razširjena z dodatnimi funkcijami. V primerjavi z drugimi formati PDF-ja ne moremo (preprosto) spreminjati, datoteka pa ima lahko definiranih tudi več vrst varovanja avtorskih pravic: dostop z geslom, od prepovedi tiskanja, kopiranja delov besedila iz datoteke, spreminjanja ... Skratka, gre za upravljanje digitalnih pravic ali DRM (digital rights management). Glavna odlika PDF-ja je ta, da obdrži obliko oziroma postavitev besedila in slik. Zato je odlična izbira za distribucijo raznih e-publikacij, kot so revije, časopisi... A hkrati naletimo na težavo, kako tako vsebino prikazati na zaslonih različne velikosti – poseben problem so mali zasloni, kjer celostranska postavitev preprosto ni berljiva. Dodatna težava je šibka zaščita, saj je na voljo vrsta programov, ki Adobov DRM hitro odstranijo.

Druga skrajnost so besedilni formati, ki nosijo samo vsebino, torej večinoma le besedilo. Ti formati so TXT, RTF, HTML. Medtem ko so veliko bolj univerzalno sprejeti kot vsi nadaljnji, pa so njihove težave očitne. Osnovni txt ne zna zapisati niti podatke o krepkem in poševnem oblikovanju, kaj šele o naslovih ... Druga dva to znata, a jima zmanjka sape pri zapisu slikovnih vsebin. Njihova prednost je odprtost, podpirajo jih večinoma vse naprave in vsi programi ali pa znajo vsebino iz njih pretvoriti v svoj format (in obratno).

Malce dlje najdemo format EPUB, brezplačni in odprt standard za e-vsebino, ki ga razvija IDPF (International Digital Publishing Forum). Ta je nadaljevanje standarda Open eBook, temelji pa na zapisih XML, XHTML in CSS. Pripone takšnega zapisa so lahko poleg .epub še .ocf, .ocp in .ops, ter .ncx za kazalo. Besedilo je pretočno, kar pomeni, da se prilagaja velikosti zaslona bralnika. Slikovno gradivo se naslanja na zunanje datoteke (JPG, GIF, PNG, SVG), in je s tem podoben HTML-u. Na formatu EPUB temelji tudi razširitev DTB za govorne knjige (Digital Talking Book).

Med razširjenimi zapisi najdemo tudi PRC oziroma včasih uporabljen MOBI. Gre za zapisa francoskega podjetja Mobipocket (leta 2005 ju je kupil Amazon), ki temelji na odprtokodnem Open eBooku. Ker je šlo za enega prvih komercialno podprtih zapisov, jih podpira veliko naprav, od dlančnikov Palm prek mobilnih telefonov, pametnih telefonov do namenskih e-bralnikov in tudi programov (brezplačen Mobipocket Reader), ter sorodni programi za večino operacijskih sistemov. Tudi Kindlov privzeti format AZW temelji na tem formatu. Format podpira tudi upravljanje z digitalnimi pravicami DRM ter uporabnikovo označevanje (zaznamki, risanje, opombe).

Tudi PDB je format, ki je bil v preteklosti zelo pomemben (bil je privzeti format za vsebino v času dlančnikov Palm, tam tudi kombinacije s formatoma PML in PMC), zato je bil mnogokrat imenovan tudi PalmDoc. Pozneje sta ga prevzeli podjetji Palm Digital Media in Peanut Press in ga poimenovala v eReader. Ker je format zelo pogost (skoraj vsi programi za e-knjige ga podpirajo), ne preseneča nedavna odločitev knjigarne Barnes & Noble, da za svoj prihajajoči e-bralnik Nook izberejo PDB za svoj osnovni format.

Microsoft je seveda pristavil svoj lonček oziroma rešitev tudi na tem področju in Microsoft Reader (.lit) se je celo lepo prijel. Gradi na formatu CHM in vključuje DRM. Microsoft ponuja tudi brezplačni program Microsoft Reader (za sisteme Windows), bralnik pa je tudi del sistemov Windows Mobile in PocketPC. S PC-programom lahko beremo datoteke .lit, program pa vključuje tudi zvočno branje (predvsem uporabno za angleško besedilo). Program uporablja tudi tehnologijo ClearType za berljivejše črke in lažje branje z zaslona.

Med nišnimi formati najdemo še TR2 in TR3, formata podjetja TomeRaider. Podjetje proizvaja tudi svoj e-bralnik, programski bralnik pa je na voljo skoraj za vse platforme, vključno z Androidom v novih mobilnikih. Regijsko priljubljen je tudi FB2, FictionBook, ki temelji na XML-u, a kot posebnost vsebuje tudi slikovno gradivo (z Base64 prevedene binarne datoteke) in je priljubljen predvsem v Rusiji. Podpira ga več programskih bralnikov. Med nišne bi lahko prišteli tudi Microsoftov CHM, ki temelji na HTML-u, a podobno kot FB2 vsebuje tudi slike. Microsoft ga je uporabljal predvsem za vgrajeno pomoč v programih (še pomnite pritisk tipke F1?). Med manj znanimi sta tudi formata LRF in LRX, Sonyjev zaprt format, ki ga uporablja za distribucijo e-knjig po lastnih e-bralnikih. Več informacij in podrobnosti ter primerjavo formatov e-knjig najdete tule: http://link-on.net/s.

KJE JIH DOBITI?

Ker lahko e-knjige v skrajnem primeru beremo tudi na monitorju računalnika, dlančnika oziroma digitalnega predvajalnika ter celo mobilnega telefona, si pred ogledom e-bralnikov poglejmo, kje se da e-knjige sploh legalno dobiti. Posebej nas je zanimalo, ali so na voljo tudi v slovenščini in kakšne prednosti pred klasičnimi papirnatimi prinašajo.

Lahko bi začeli z največjo knjigarno na svetu, s spletnim Amazonom, a tokrat nalašč ne bomo. Raje bomo izpostavili prvo domačo založbo e-knjig, Ruslico (www.ruslica.si). Ruslica je zrasla konec 2008 pod okriljem dnevnika Večer. Tehnološko se dnevnik Večer večkrat naslanja na Microsoft, zato ne preseneča izbira formata LIR za e-knjige (Microsoft Reader). To pomeni, da lahko knjige beremo s PC-računalniki, z dlančniki, ki temeljijo na sistemu PocketPC ter s pametnimi telefoni s sistemom Windows Mobile. Ruslica ponuja knjige slovenskih avtorjev, cene so bistveno nižje kot cene pravih knjig in se gibljejo med 2 in 10 evri. Nakup je možen od koder koli (in kadar koli), po nakupu (potrebujemo le plačilno kartico) lahko elektronsko knjigo neposredno prenesemo (velikost prenosa je majhna, odvisno od slik od 0,3 do 2 MB) in začnemo brati.

Microsoftov Reader omogoča dodajanje zavihkov, označevanje pomembnih strani, označevanje delov besedila s signirno barvo in dodajanje zapiskov. Med uporabnimi funkcijami sta tudi iskanje po knjigi in kopiranje označenega besedila v odložišče (tiskanje pa ni dovoljeno). Predvsem pri PC-različici bo uporabna tudi možnost grafičnih opomb, podčrtavanja, dodajanja skic, risanja ... Za piko na i vam program knjigo tudi prebere, a brez slovenskega sintetizatorja je branje domačih besedil precej nerazumljivo.

V Ruslici je možno kupiti elektronske knjige različnih zvrsti slovenskih avtorjev in v slovenščino prevedenih tujih avtorjev; trenutno je na voljo okoli 120 elektronskih knjig več kot 60 avtorjev. Najpogosteje so zastopani vrhunci slovenske klasike in novejša dela z raznoliko tematiko. Vsaka e-knjiga je opremljena s kratko vsebino, življenjepisom in bibliografijo avtorice ali avtorja; ponekod pa gre celo za dopolnjene izdaje. Cilje zložbe Ruslica je v elektronski obliki objaviti čim več najboljših del slovenske klasične in novejše literature, učbenike, priročnike in leksikone.
Pohvalno je, da ima Ruslica tudi odprto vabilo domačim (nepoznanim) avtorjem, in tako ponuja poceni in hiter način za objavo knjižnega dela v elektronski obliki. Potencialni avtorji se tako lahko izognejo samodejnemu objavljanju e-knjige, čeprav so stroški pri e-založništvu manjša težava (večji pa so marketing, podpora strank/kupcev, plačilni promet). Žal dobro leto po nastanku kaže, da Ruslica bolj kot ne stagnira, vsaj po ponudbi e-knjig, ki se v letu dni skoraj ni povečala.

Poleg Ruslice je nekaj aktivnosti okoli e-knjig v zadnjih letih pokazala tudi skupina Mladinska Knjiga. MK Trgovina je med prvimi začela prodajati e-bralnike pri nas. Čeprav bralnike prodaja že dobro leto dni, pa o e-knjigah pri skupini MK ni sledu. Pred letom dni so nam na naša vprašanja o tem odgovarjali, da bodo sledili praksam iz tujine, a niso znali povedati, kaj te so. Po njihovi oceni bodo cene e-knjig za 10–15 odstotkov cenejše kot pri tiskani različici, kar se nam zdi (glede na cene v Ruslici) drago. Poleg tega je Ruslica večinoma pobrala pravice za e-knjige slovenskih avtorjev, in vprašanje je, kakšne pravice lahko pridobijo druge založbe oziroma ali so te za tuje izdaje smotrne in sploh možne? Spet prekletstvo majhnega trga? Pri MK Založbi smo sredi decembra spet povprašali, kakšni so načrti z e-knjigami, in tokratni odgovor je bil, da se na vstop na področje e-knjig pripravljajo v letu 2010. V ospredju bodo najverjetneje učne vsebine, akademske publikacije in periodika, medtem ko bo za klasično knjigo to samo obogatitev ponudbe. Pri MKZ še niso odločeni, v katerem formatu bodo ponudili svoje e-knjige, zagotovo pa bo to eden izmed bolj uveljavljenih (omenjen je bil Mobipocket). MKZ budno spremlja tudi početje velikih ameriških knjigarn in odziv domačega trga na Amazonov Kindle.

Čeprav je med prvimi svoje slovarje v elektronski obliki ponudil DZS (s pomočjo zunanjega tehničnega izvajalca Amebisa), pa zadnja leta DZS na tem področju, razen občasnih (dragih) e-izdaj ozke učne snovi, ni pokazal veliko. Druge domače založbe e-knjig, kolikor nam je znano, trenutno ne ponujajo oziroma niti javno ne razmišljajo v tej smeri.

Ponudba komercialno dosegljivih knjig v slovenskem jeziku je torej ta hip majhna. Ponudba e-revij pa je še slabša. Imeli smo sicer poskus digitalizacije in prodaje e-revij (www.trafika.si) vendar je servis poleti 2008 izginil. Čeprav mnogi mediji ponujajo tudi dostop do elektronskih izdaj svojih vsebin, pa tega nihče ne ponuja na enovit način, dostopen iz recimo e-bralnikov kot neke vrste naročnina. Tega je v tujih e-knjigarnah veliko več, ledino pa nedvomno orje Amazon.com z več ducati znanih periodik.

Kaj pa tuja literatura? V spletu imamo vrsto knjigarn in verjetno je med njimi največja prav ameriški Amazon.com. Ta ima v svojem naboru okoli 350.000 e-knjig, cene pa se gibljejo med 3 in 15 ameriškimi dolarji. Med Slovenci zadnje čase najbolj priljubljena spletna knjigarna Book Depository (www.bookdepository.co.uk?a_aid=discount), znana predvsem po cenah, nižjih od Amazona, in brezplačni poštnini, pa svojim registriranim uporabnikom (registracija je brezplačna) ponuja več kot 11.000 brezplačnih e-knjig. Tudi sicer pa so e-knjige tu cenejše kot kjerkoli drugje. Za pregled brezplačnih e-knjig obiščite http://link-on.net/q, knjige pa so priročno v formatu PDF, kar pomeni, da je tudi branje prek računalnika kar najpreprostejše.

Kar hitro vidimo, da ima praktično vsak velik založnik oziroma prodajalec knjig tudi svoj e-bralnik. Pomembna je torej celotna platforma. E-knjige lahko sicer kupimo kjerkoli, a vprašanje je, ali bo naš računalnik, opremljen s programskim bralnikom, knjigo znal prebrati in prikazati na pravi način. Isto velja za določen e-bralnik. Če kupujemo knjige v Amazonu za Amazonov Kindle, vse deluje. Isto velja za navezo Sonyjevih e-bralnikov PRS in ebookstore.sony.com. A Sonyjeva trgovina je v primerjavi z drugimi dostopna samo Američanom. Druga velika ameriška knjigarna Barnes & Noble (www.barnesandnoble.com), ki je tudi že napovedala svoj e-bralnik Nook, ima tudi močno sekcijo e-knjig. Zanimivo je opazovati, kdo ima pogodbe s katerim avtorjem. Trenutni hit Dana Browna – The Lost Symbol je namreč v e-knjižni obliki na voljo samo pri Barnes & Noble, cena e-knjige pa znaša 9,6 dolarja, medtem ko je najcenejša papirnata knjižna oblika vredna skoraj 17 dolarjev. Tik pred zaključkom redakcije je tudi tretja največja ameriška knjigarna, Borders, napovedala vstop v svet e-knjig (v prvi polovici 2010), vendar je vprašanje, kako jim bo šlo, glede na to, da nimajo svojega e-bralnika, niti ne namigujejo, da bi ga znali imeti ...