V kontekst nadomestka domačega računalnika najbrž ni treba vključevati prenosnikov, ki merijo na zahtevne poslovne uporabnike ali na veliko potrebo po mobilnosti, kjer so glavne odlike čas avtonomije (koliko časa prenosnik deluje z vgrajenimi akumulatorji, brez priključka na omrežno napetost, ter teža prenosnika… ).

Glavna prednost prenosnika je njegova majhnost in mobilnost. Poleg tega prenosnik ne zahteva in ne zaseda prostora. Ko ga ne potrebujemo, ga lahko pospravimo v predal ali torbo za vrati, medtem ko bo namizni računalnik vedno zavzemal prostor na svoji namenski mizici, saj ne velja pozabiti na njegov monitor, pa verjetno tiskalnik in drugo periferijo. Če želimo, lahko prenosnik uporabljamo na poti: otroci lahko na zadnjih sedežih avtomobila na njem gledajo risanke, lahko ga vzamemo na obisk k prijateljem da jim pokažemo počitniške slike … V vedno bolj energijsko nestabilnih časih je skrita prednost tudi vdelana baterija, ki služi tudi kot sistem neprekinjenega napajanja (UPS) – če zmanjka elektrike. Mimogrede, tudi če imate prenosnik neprestano vklopljen na električno napetost 220 V, to za vdelano baterijo ne pomeni težave, saj imajo vsi prenosniki zadnjih dveh let vgrajeno elektroniko, ki skrbi, da se baterija polni le takrat, ko je to potrebno, in je kvečjemu boljše, da se baterija tako konstantno ohranjuje, kot da jo pogosto praznimo povsem do izpraznitve in nato polnimo (to je bilo treba početi z baterijami pred petimi leti, ko je šlo za tako imenovani »spominski efekt«). Prenosniki so zaradi uporabe varčnih, za mobilno delo prilagojenih komponent tudi precej energijsko varčnejši kot namizni računalniki, kar prinaša tudi hladnejše in tišje delovanje. A navkljub vsemu so današnji prenosniki že nekaj časa, zadnjega pol leta pa tudi v cenovno najnižjih razredih, opremljeni s procesorji z dvema jedroma, kar jih postavlja v bistveno boljši položaj nasproti namiznim računalnikom, kot smo lahko zapisali še pred letom.

NAMIZNIK?

Navkljub vsemu je največja slabost prenosnikov dejstvo, da so v povprečju še vedno manj zmogljivi kot cenovno primerljivi namizniki. Če smo zahtevnejši uporabnik ali želimo z računalnikom igrati novejše igre, pa je treba za zmogljivostno in funkcionalno konfiguracijo, primerljivo z namiznim računalnikom, osnovnim modelom prenosnikom prišteti še par sto evrov.

Edinole namizni računalniki ponujajo popolno prilagodljivost in odprtost glede nadgradenj.
Kot smo že omenili, namizni računalniki ponujajo več tudi za igričarje. Namiznik je pravzaprav edina izbira, če želimo imeti v sistemu več kot 4 GB pomnilnika in trdi disk večji od 300 GB.

Nismo omejeni ne z velikostjo monitorja ne s kapaciteto, priključimo lahko celo dva ali ponekod do štiri monitorje sočasno, kar je velika prednost za zahtevne uporabnike, ki želijo imeti pogled na več oken sočasno. To je z nizkimi cenami monitorjev postala realnost vse več uporabnikom. In ko enkrat delate na dveh monitorjih hkrati, se na enem samem počutite precej omejenega. Cene LCD-monitorjev so dozorele in 20- ali 22-palčneža dobimo že za manj kot 200 evrov, medtem ko so 19-palčneži, ki jih zavoljo formata stranic 4 : 3 nihče več ne kupuje, še cenejši. Če pa želimo zares veliko namiznega prostora, so na voljo 24-, 26- in celo 30-palčni modeli! Na drugi strani pri prenosnikih le pri izjemah najdemo zaslon, večji od 17 palcev, pa še tam je cena prenosnika bliže 1000 in več evrom kot manj.

KAJ JE ZAME?

Kot že rečeno, izbira je odvisna predvsem od poznavanja svojih zahtev. Če potrebujemo domači računalnik le za osnovno delo (internet, pisarniška opravila, pisanje in šolske aktivnosti, osnovno delo z digitalno fotografijo, zelo občasno igranje z videom), potem lahko posežemo po najosnovnejših konfiguracijah domačih računalnikov ali pa po najosnovnejših konfiguracijah prenosnikov, namenjenih zamenjavi namiznikov. Najverjetneje bomo z obema zadovoljni, upoštevajoč prednosti in slabosti vsakega.

Če se ukvarjamo z grafiko, od slik do zahtevnejših del, potem dileme ni – namiznik bo pravšnja izbira. Predvsem igričarski del je navkljub novim veznim naborom z močnejšimi integriranimi grafikami na namizju veliko, veliko močnejši in predvsem svobodnejši glede nadgradenj in povezav grafik v vzporedne naveze. Le najnovejša AMD-jeva mobilna platforma Puma ponuja zanimivo novost, kjer je moč preko zunanjega vmesnika PCIE na prenosnik priklopiti namensko grafično kartico!

Če je naš proračun omejen, bo verjetno boljša izbira namizni računalnik, če pa smo omejeni s prostorom, ima prednost prenosnik. Tudi če imamo prenosnik, nam to, če veliko delamo doma, ne preprečuje priklopa zunanjega večjega monitorja (vsi prenosniki to podpirajo) ter zunanje miške in tipkovnice, s tem pa dobimo precej bolj funkcionalen računalnik, hkrati pa lahko vse nosimo s seboj!

Pred nakupom tako ostane še vprašanje konfiguracije in proizvajalca računalnika. V nadaljevanju bomo predstavili novosti pri posameznih sestavnih delih oz. komponentah in nato nekaj naših priporočljivih konfiguracij.

V domačem računalniku, ki ni namenjen specializiranim opravilom, kot so obdelava video posnetkov oz. montaža, ali pa le igričarskim podvigom v najnovejših igrah, velja nameniti pozornost predvsem delovnemu pomnilniku, procesorju in matični plošči ter trdemu disku. To so namreč tri komponente, ki bodo v naslednjih treh letih najbolj na udaru.

Pri smešno nizkih cen pomnilnika v količini pod 2 GB o tem sploh ne bi razmišljali, če je le možno, pa bi posegli po 4 GB. Pri procesorju izberite AMD Phenom ali Intel Core 2 Duo – odvisno od proračuna dvojedrnike (trijedrnike pri AMD-ju) ali štirijedrnike.

Če ste se odločili za nakup prenosnika, namenjenega zamenjavi namiznega računalnika, bodite pozorni na izbiro platforme kakor tudi zaslona, da ne boste pozneje ugotovili, da je premajhen za vaše udobno delo (ali črke predrobne za udobno branje).

PRIPOROČENE KONFIGURACIJE

Predstavljamo konfiguracije računalnikov, ki jih za ciljne skupine priporoča uredništvo Mojega mikra. Ker se cene iz tedna v teden spreminjajo, jih jemljite zgolj kot približek. Konfiguracije smo sestavili po delih in za vsak del v času pisanja poiskali najnižjo ceno. Velja opozoriti, da programske opreme namerno nismo uvrstili na seznam in da seveda potrebujete vsaj operacijski sistem (verjetno Windows Vista, morda celo cenejši XP), kar bo končni nakup podražilo za vsaj 50 do 200 evrov.

Konfiguracije igričarskega računalnika tokrat ne bomo posebej objavljali, saj bi lahko za osnovno vzeli katerokoli izmed zgodnjih konfiguracij (prva bi bila povsem spodoben igričarski računalnik – ima celo režo za pogon do štirih vzporednih grafik v načinu CrossFire X) in ji vgrajeno grafiko zamenjali s čim močnejšo znotraj našega proračuna. Poleg tega bi si z navajanjem močnih grafičnih kartic danes naredili medvedjo uslugo, saj še pred zaključkom redakcije pričakujemo na testiranje novi GeForce, AT-ijevi novi Radeoni družine HD4xxx pa sledijo julija ..

ŠLO BI TUDI ZA 300 EVROV

Če bi se odločili sestaviti najcenejši računalnik in bi vzeli sestavne dele pretekle generacije (in v sistem namestili Windows XP), bi »prišli skozi« s povsem funkcionalnim računalnikom z 2 GB pomnilnika in dvojedrnim procesorjem. Morda bi v ceno stisnili celo dva zrcaljena 80 GB diska ali pa vsaj enega 160 GB. Cene padajo!

Moj mikro, julij-avgust 2008 | Jaka Mele