Edina svetla izjema so projekti izgradnje optičnih omrežij na področjih belih lis, ki jih sofinancira Evropska unija. A tudi tu so težave, predvsem preveč birokratskih ovir, da bi bili ti projekti hitreje zaključeni. Je pa jasno, da je optika prihodnost fiksnih telekomunikacij, kot je po drugi strani LTE prihodnost mobilnih.
Vseeno pa je ponudba priključkov v internet še vedno skorajda enaka ponudbi iz časa uvajanja širokopasovnih tehnologij (izjema je optika, kjer je ta dosegljiva). Razumljivo je, da so tedaj zaradi omejitev in prevladujočega načina uporabe računalnika bolj poudarjali hitrost v smeri k uporabniku, hitrost v nasprotni smeri pa ni bila tako pomembna. Med vsemi paketi je takih z asimetrično hitrostjo največ, kljub napredku tehnologij in dejstvu, da so občutno večje hitrosti, če ne celo enaka hitrost, možne tudi v tej smeri. Dejstvo je namreč, da uporabljamo računalnik za še kaj več kot le za brskanje po spletu. Aplikacije, kot so oddaljen dostop do lastnih digitalnih vsebin na domačem omrežnem disku (NAS), do podatkovnega toka doma nameščenih nadzornih kamer in podobnega, zahtevajo večjo hitrost tudi v smeri od uporabnika.
Število gospodinjstev z internetnim priključkom raste in jih je že čez 73 odstotkov. Je pa prišlo do preboja pri hitrostih, ki jih imajo. V Apekovem poročilu o razvoju elektronskih komunikacij za prvo četrtletje letošnjega leta, je imelo 52,2 odstotkov uporabnikov hitrost nižjo od 2 Mb/s, v poročilu za drugo četrtletje, pa je takih le še 20,7 odstotka. Skoraj polovica uporabnikov, natančneje 45,7 odstotka (prej 22), ima hitrosti od 2 pa do manj kot 10 Mb/s. Gre za posledico akcije Telekoma Slovenije, ki je uporabnikom dvignil hitrosti, ne da bi ti morali za to plačevati več. Prav tako je poskočilo število tistih, ki imajo hitrosti višje od 10 Mb/s. Teh je bilo v drugem četrtletju za 33.6, prej 25,7 odstotkov. Bi pa predlagali Apeku, da spremeni kategorije spremljanja in naj bo osnovna, danes manj kot 2 Mb/s, spremenjena na manj kot 4, tista med 2 in 10 pa naj bo po novem med 4 in 10. Pričakovanja uporabnikov so se spremenila in danes hitrost do 4 Mb/s ni ravno nekaj, s čimer bi se hvalili, pa še realnejšo sliko dostopnosti širokopasovnih priključkov bi tako imeli. Ni pa mogoče uporabljati enake kategorizacije več čas, od prve raziskave tega tipa pa do konca časa. Prav tako bi morali začeti zbirati podatke glede hitrosti v nasprotni smeri, ki so na voljo uporabnikom.
Česa si želimo od ponudnikov dostopa v internet
Najprej naj izravnajo cene glede na ponujene storitve (v tem primeru hitrosti dostopa v internet), da te ne bodo več odvisne ne od infrastrukture (bakreni ali optični vodnik) in tudi ne od vezave na staro analogno telefonsko linijo. Vezava na telefonsko naročniško razmerje nacionalnega operaterja je preživeta in nepotrebna. Morali bi tudi premisliti, katere hitrosti med različnimi paketi imajo še smisel, in čim bolj približati obe hitrosti. Nič ne bi pa bilo narobe, če bi prevetrili tudi dodatno ponudbo, ki je del paketov in ki vedno nekaj stane. Globalni poštni predali (kot je Gmail) so izrinili lokalne, na voljo je veliko brezplačnega strežniškega prostora za lastne strani ali hranjenje podatkov, zato nima več smisla, da imajo paketi še vedno določeno število poštnih predalov in omejen prostor v strežniku. Če tega ne bi bilo v paketih, potem bi bili ti lahko po naravi stvari cenejši, če pa slučajno ni tako, potem naj operaterji povedo, da so te storitve za naročnike brezplačne. Bomo vsaj vedeli, kaj plačujemo in kaj ne.
Telekom Slovenije: »Strinjamo se, da bi bilo idealno, da se storitve popolnoma odmaknejo od infrastrukture oz. so od nje neodvisne. Za to si prizadevamo. Pa vendar nekatere lastnosti različnih tehnologij narekujejo določeno mero diferenciacije. Pri tem ne gre le za stacionarne tehnologije, temveč tudi mobilne. Ne glede na že podobne prenosne hitrosti med mobilnimi in fiksnimi stacionarnimi omrežji so modeli obračunavanja še vedno zelo različni. Veliko diferenciacije je vgrajene tudi v panožno regulacijo, ki jo je treba upoštevati. V zvezi s primerom dodatnih storitev in konkretno e-poštnega predala ne gre za samostojne storitve. Tako globalni »brezplačni« predali kot predali pri operaterjih so povezani z drugimi storitvami, oglaševalskimi možnostmi ipd. Se pa strinjamo s tezo, da to povzroča večjo kompleksnost in otežuje razumevanje pri kupcih.«
Amis: »Tudi ponudniki dostopa do interneta si želimo, da bi bila ponudba dostopa do interneta lahko bolj »poenotena« in preprostejša, saj bi to imelo več pozitivnih učinkov, tako na same procese in poslovne modele v podjetju kot tudi na uporabnika. Vendar pa vse skupaj le ni tako preprosto, saj tehnologije in z njo povezani stroški velikokrat narekujejo tudi ponudbo, in ne vedno obratno. Možnosti ponujanja internetnih hitrosti so odvisne od infrastrukture. Predvsem gre tu za razlike med hitrostmi za »download« in »upload«. Pri tehnologiji xDSL je razlika tehnološko pogojena, pri optiki se hitrosti približujejo oz. so že izenačene. Združevanje je neizvedljivo in tudi nesmiselno, saj bi bili pri tem po nepotrebnem oškodovani predvsem uporabniki. Amis gostuje praktično na vseh vrstah razpoložljivih infrastruktur, kjer ponuja svoje storitve. Poleg samih tehnoloških omejitev so ključen element pri oblikovanju ponudbe tudi nabavni stroški. Razlike v cenah med paketi na posameznih infrastrukturah so pogojene z različnimi nabavnimi cenami – lokalnih zank, opreme CPE, omrežne opreme in drugih stroškov. Tudi glede na trenutno razpoložljivost infrastrukture v Sloveniji gospodinjstva nimajo in verjetno nikoli ne bodo imela na voljo vseh vrst. Pri Amisu je praksa, da uporabnika v okviru prodajnega procesa seznanimo z vrsto tehnologije, ki mu je dostopna, ter mu predstavimo njene prednosti in omejitve.
Dodatna ponudba pri Amisu ne pomeni dražjih paketov, je del celovite paketne ponudbe in pomeni dodano vrednost za uporabnika. Dodatne storitve so v paketih uporabnikom na voljo brezplačno in Amis ima to v svoji ponudbi zelo jasno in transparentno označeno. Dodatne storitve, kot so e-poštni naslovi in prostor v strežniku, še vedno uporablja večina naših uporabnikov.«
Telemach: »Telekomunikacijska infrastruktura že sama po sebi omogoča prednosti in slabosti za vsako storitev, ki jo operaterji ponujamo na slovenskem trgu. Tako je Telemachovo hibridno omrežje (zadnji koaksialni metri) najboljše za prenos video signala, televizijske slike, optika je zaradi simetričnih hitrosti najboljša za prenos interneta, bakrena parica pa je bila ustvarjena za prenos govora. Ker so izhodišča drugačna in ker je veliko ponudnikov storitev na slovenskem trgu brez svoje infrastrukture, je prilaganje tem dejstvom posledica regulacije cen. Zavedati se moramo, da je ponudba pri nas pestra, tako cenovna kot storitvena. Toliko možnih povezav na tako majhnem in nezgoščeno poseljenem trgu je svojevrsten fenomen.«
Moj mikro, december 2011 | Marjan Kodelja |
