Po tem ko smo bili priča eksplodirajočim baterijam najprej v mobilnih telefonih, končno pa v začetku tega leta tudi v vrsti prenosnih računalnikov, ki so uporabljali Sonyjjeve baterije, in ko je sledilo kar nekaj vpoklicev na zamenjavo, je postalo jasno, da gre za žgoč problem.

Žalostno, vendar resnično – danes so prav baterijski akumulatorji ena izmed kritičnih dejavnikov kratke avtonomije prenosnikov, vprašljiva pa je tudi njihova življenjska doba. Tako marsikje ob nakupu prenosnika dobimo dve- ali večletno garancijo na prenosnik, na baterijo pa le za 6-mesečno obdobje.

GORIVNE CELICE

Če so proizvajalci in industrija kot celota še pred dvema letoma videli prihodnost v prodoru gorivnih celic, pa so se v vmesnem času, zlasti po 9/11, varnostne razmere na svetu tako zaostrile, da s potencialno eksplozivno snovjo nihče noče imeti opravka.

Že leta 2003 je NEC kazal prototipe gorivnih celic, ki so s kančkom etanola (takrat ne najbolj energijsko varčen) prenosnik napajale več kot 5 ur. Žal pa je eksplozivna narava sproščujočih plinov mobilnemu računalništvu dodala pridih avanturizma. Če ne drugega, bi morale gorivne celice poskrbeti za zmanjšanje števila kadilcev med mobilnimi uporabniki – ali na lastno pobudo ali pa po bolj dramatičnem zaključku.

Po tem ko je etanol zamenjal metanol, smo videli tudi druge poskuse gorivnih celic, ki so delovale na naravni plin in na druga ekološko prijazna tekoča goriva. Čeprav smo še daleč od hladne fuzije, ki je ultimativna rešitev za sisteme, kot smo jih gledali v filmih Nazaj v prihodnost.

Največja težava gorivnih celic je potencialna nevarnost, ki jo prinaša gorivo. Poleg tega si ne znamo predstavljati, kako bomo steklenico metanola prenesli skozi policijsko kontrolo na letališčih, prav tako pa na letalih še dolgo ne bi bilo pričakovati polnilne postaje – pa čeprav bi leteli v prvem razredu. Če tehnologija ni uporabna za letala, to pomeni, da taka tehnologija ni primerna za poslovne rešitve – torej je isto, kot da je ni. Edini drugi del trga, ki bi jo lahko prevzel je množični trg in igričarji, ki pa tu ne vidijo dovolj velike motivacije, saj jim avtonomija ni velikega pomena.

NOVE MEŠANICE

Na tehnoloških sejemskih prireditvah je moč vsako leto videti nove obetajoče poizkuse dviganja kapacitete in nižanja prostornine baterij. Eden takih poskusov je tudi nova mešanica alkalnega cinka, za katerem stoji podjetje Zinc Matrix Power, in v katerega je lani investiral tudi gigant Intel. Podjetij, ki razvijajo različne novosti na področju akumulatorjev, je še veliko. Mnogo jih stavi tudi na mešanico Li-poly (litijevi polimeri), ki smo jo že pred časom videli tudi v mobilnih telefonih, in katere prednost je predvsem poljubna oblika baterije (Li-ion je omejen na škatlasto obliko ravnih robov). Zanimivo so tudi poskusi podjetja Competitor Pionicsm, ki razvija napredne rešitve na obstoječi tehnologiji Li-ion (litijevi ioni) ...
Vsi prototipi rešitev, ki temeljijo na kovinskih mešanicah v funkciji katode in ki že delujejo, pa imajo pred seboj še večji izziv – kakšno mešanico kovin, uporabljeno v katodi, proizvesti v množični proizvodnji na način, ki bi bil cenovno učinkovit.

ALTERNATIVA

Čeprav so Li-ionsko tehnologijo akumulatorjev odpisovali že pred leti, pa je dejstvo da je še vedno tu. Nedavno smo bili priča delujočemu prototipu Toshibe, ki je Li-ionske aumlatorje preobrazila v pametne Li-ionske akumulatorje in tako čas polnjenja dramatično zmanjšala. Danes proces polnjenja povsem prazne prenosnikove baterije traja okoli tri ure, nekateri proizvajalci ponujajo hitro polnitev (do 80 % kapacitete) v eni uri, Toshibina tehnologija pa bi akumulator povprečne kapacitete do polnega napolnila v pičlih treh minutah (da, 180 sekund).

Videli smo Toshibin interni video posnetek tehnologije, tako da ta zagotovo obstaja, in tudi s cenovne plati tehnologija podraži izdelavo baterij le za okoli 30 %, pa še to na račun mnogih senzorjev in mikroprocesorjev, ki uravnavajo in pohitrijo proces.
Razlog, zakaj tehnologije še ni zunaj, pa naj bi se skrivala v političnih odločitvah – oziroma v pritisku na Toshibo s strani velikih partnerjev, med katerimi so tudi naftne družbe. Nočemo namigovati na teorijo zarote, a včasih je to najlažji izgovor …

Jaka Mele