Globinsko ostrino lahko uravnavamo prek zaslonke ali s spreminjanjem goriščne razdalje. Ti fizikalni pojmi so med seboj tesno povezani. Pa si poglejmo.
GLOBINSKA OSTRINA IN ZASLONKA
V segmentu kompaktnih digitalnih fotoaparatov se pojem zaslonke običajno zanemari, saj so goriščne razdalje tako majhne, da odprtost zaslonke praktično ne vpliva na globinsko ostrino. V kompaktnih fotoaparatih imamo največkrat širokokotne objektive, kar pomeni krajšo goriščno razdaljo in zelo široki kot zajema fotografije. Značilnost kompaktnih fotoaparatov je tudi majhna odprtina oziroma leča, kar pomeni, da ti objektivi niso svetlobno močni. Le redko lahko zaslonko odpremo do nekako f5,6 ali več (f4, 3,2 ali 2,8). Končni rezultat je, da so vse posnete fotografije ostre, če seveda nismo zaradi prekratkega časa zaklopa fotografijo »stresli«. Če povzamemo, Pri kompaktnih fotoaparatih imamo zaradi majhne goriščne razdalje širokokotne objektive. V kombinaciji z bolj zaprtimi zaslonkami so ti objektivi neobčutljivi na globinsko ostrino, če smemo uporabiti ta izraz. Vse fotografije so ostre, pa naj gre za bližnji ali panoramski posnetek.
V segmentu zrcalnorefleksnih (DSLR) fotoaparatov, kjer imamo izmenljive objektive, katerih goriščna razdalja je praviloma nekoliko daljša, poleg tega, pa lahko tudi zaslonko nastavimo na vrednosti f2,8, pomeni, da smo zaslonko bolj odprli. V tem primeru se globinska ostrina zmanjša le na nekaj centimetrov, če ne milimetrov. Seveda je globinska ostrina odvisna tudi od razdalje med objektivom in predmetom, ki ga fotografiramo. Velja pa pravilo, da bolj ko je zaslonka odprta (nižja vrednost f2,8), manjša je globinska ostrina. Pri daljših goriščnih razdaljah pa se globinska ostrina še skrajša, na le nekaj milimetrov. Globinska ostrina je tista, ki nam daje posebne učinke v fotografiji. Tudi take, ko slikamo portret in je del obraza okoli oči povsem oster, nos do polovice, ušesa, pa so že povsem neostra. Taka fotografija je bila narejena z objektivom, ki je imel daljšo goriščno razdaljo, 200 mm ali več. Zaslonka je bila povsem odprta, na recimo f2,8. Tako lahko poudarimo le tiste dele fotografije, ki jih želimo. Temu pravimo tudi kreativna fotografija.
KREATIVNA FOTOGRAFIJA
Večkrat slišim kupce digitalnih fotoaparatov, da nekaj ni v redu z objektivom ali fotoaparatom. Najpogostejše je slišati: »Pri kompaktnem aparatu je bilo vse ostro, zdaj, ko sem kupil pa zrcalnorefleksni aparat za precej več denarja, pa so fotografije slabše in neuporabne.« Neostrina na fotografiji je lahko prednost in ni rezultat pokvarjenega objektiva. Gre za kreativno fotografijo, s katero želimo poudariti del motiva na fotografiji. Tipično to velja za portretno fotografijo, pa naj gre za poroko, portret na ulici, otroka med igro ali kaj tretjega. Vse skupaj ob predpostavki, da je čas zaklopa ustrezen glede na goriščno razdaljo, da slika ne bo stresena.
Zaslonka je tisti parameter, s katerim lahko vplivamo na globinsko ostrino. Včasih si želimo, da bi bilo ozadje še vedno do neke mere razločno, vendar ne čisto ostro. V tem primeru zaslonke ne bomo povsem odprli. Namesto vrednosti f2,8 bomo uporabili nekoliko višjo vrednost f4 ali morda celo f5,6.
Poglejmo si spodnjo fotografijo, na kateri je steklo popolnoma ostro. Kljub nekoliko zamegljenemu ozadju, pa še vedno lahko prepoznamo gospoda Debevca iz Naše male klinike.
Za lažjo ponazoritev si predstavljajmo dve fotografiji. Na prvi je obraz osebe, v ozadju pa je še vrsta detajlov: drevo, cesta, avtomobili, hiše, ulične svetilke in pešci na pločniku. Na drugi fotografiji pa je isti portret z istim ozadjem. V tem primeru pa je ozadje zamegljeno in s tem dosežemo, da pride portret osebe do polnega izraza. Če še enkrat pogledamo prvo fotografijo, nam oči begajo, saj nehote opazimo vse detajle, tudi tiste v ozadju. V drugem primeru, ko je ozadje zamegljeno, pa se vidijo zgolj obrisi, kar deluje kot kulisa.
VAJA V NARAVI
Kako globinsko ostrino izkoristiti sebi v prid? Najlažje to naredimo s preprosto vajo. Pojdimo v naravo in poiščimo drevored, zaporedje stebričkov. Izberemo si drevo in naredimo posnetek, da bo to drevo ostro, vsa druga drevesa pred in za njim pa zamegljena. Tako bomo dobili občutek za globinsko ostrino. Nato se premaknemo nekoliko bližje in ponovimo vajo z istim drevesom. Za vaje z globinsko ostrino potrebujemo objektiv, ki je svetlobno dovolj močan. Pomeni, da se zaslonka lahko precej odpre. Vrednosti f so v tem primeru nizke vsaj f3,5 če ne f2,8. Ker na globinsko ostrino vpliva tudi goriščnica, je bolje, vzeti objektiv z goriščnico nad 100 mm. V tem primeru bo vse skupaj precej lažje izvedljivo in izrazitejše.
Seveda pa vedno velja, da vaja dela mojstra. Več posnetih fotografij zagotavlja boljši občutek in vliva samozavest pri fotografiranju novih motivov. Res pa je, da ni dovolj samo pritiskati na sprožilec in tako nabirati »kilometrino«. Vedno se moramo vprašati, kaj smo naredili dobro in kaj slabo. Iz vsake posnete fotografije se lahko kaj naučimo in to šteje največ.
TOČKA OSTRENJA
V povezavi z globinsko ostrino pri kreativni fotografiji se pojavlja še pojem točka ostrenja. To je točka, v kateri fotoaparat ostri. Zmotno je mišljenje, da je ta točka vedno na sredini fotografije. Največkrat je ta točka zamaknjena v smislu pravila tretjin oziroma zlatega reza. Torej, točka ostrenja je tista točka, v kateri smo ostrili. Po ostritvi običajno premaknemo aparat, da ustvarimo pravo kompozicijo, in pritisnemo na sprožilec. V povezavi z globinsko ostrino pa lahko zapišemo, da je fotografirani objekt oster nekako tretjino pred točko ostrenja in dve tretjini za točko ostrenja. Če gre za portret je običajno točka ostrenja bližnje oko portretiranca. Tako dosežemo, da je oster tudi nos in seveda ušesa. Točka ostrenja je tista točka, ki se v iskalu fotoaparata obarva rdeče, ko ostrimo tik pred fotografiranjem.
Pri zrcalnorefleksnih fotoaparatih lahko izbiramo med različnimi kombinacijami točk ostrenja. Lahko izberemo eno ali vse. Odvisno od tega, kaj želimo in kako imamo obrnjen fotoaparat. Ravno zaradi točke ostrenja prihaja do napak pri ostrenju. Če imamo na fotografiji dve osebi, mi pa ostrimo na sredino med njima, bo fotoaparat izostril na ozadje med osebama. Rezultat bo ostro ozadje in neostri osebi. Česar pa največkrat ne želimo.
Moj mikro, Maj 2009 | Milan Simčič
