Na trgu najdemo kar precej različnih programov za obdelavo fotografij. V resnici pa jih v širši uporabi niti ni toliko. Sami pri sebi se moramo vprašati, kaj bomo počeli oziroma kaj od programa pričakujemo. Na podlagi tega bomo lahko izbrali pravega. Meni kot fotografu veliko pomeni, da lahko vse fotografije, ki sem jih posnel na nekem dogodku, obdelam kar se da hitro in brez večjega truda, popravim belino na vseh fotografijah hkrati, vse hkrati zmanjšam na ustrezno velikost. Moje zahteve se spremenijo, če fotografiram zahtevnejše projekte pri katerih uporabljam format RAW. V tem primeru potrebujem program, ki bo znal prebrati datoteko RAW iz mojega fotoaparata. Torej vse je odvisno od tega, kaj potrebujemo in kaj pričakujemo od programa.

PROGRAMSKA OPREMA – ZA PLAČILO ALI BREZ

Med brezplačnimi je v ospredju Picasa, ki je trenutno pri različici 3. Picasa je dovolj zmogljiv program, da bomo z njim fotografije prenesli iz fotoaparata v računalnik, naredili osnovne popravke in fotografije nato shranili na trdi disk. S Picaso zelo preprosto naredimo tudi album, ki ga lahko objavimo tudi v spletu, ali pa fotografije »zapečemo« na DVD- medij kot film ali kolaž.

Poleg Picase moramo omeniti tudi Adobe LightRoom. Prva različica je bila brezplačna, zadnja je na voljo za nekaj manj kot 300 evrov. LightRoom uporabljajo amaterski in profesionalni fotografi. Program je napisan, da bi fotografom olajšal delo pri obdelavi fotografij. Nekateri sicer prisegajo na Adobe PhotoShop, vendar je treba vedeti, da PhotoShop ni program namenjen fotografom. Ima ogromno funkcij, ki so uporabne tako za fotografe kot tudi za oblikovalce. Res pa je, da je PhotoShop lahko odlično dopolnilno orodje k LightRoomu. Nekaterih stvari se v LightRoomu na da narediti, s PhotoShopom pa je to možno. Tudi v Lightroom uvozimo fotografije, podobno kot v Picaso. V prvem oknu, Library, ki je namenjeno uvozu fotografij lahko naredimo popravek beline in barve. V naslednjem oknu, Develop, pa se LightRoom pokaže v vsej svoji veličini. Cela vrsta funkcij in popravkov, ki laiku ne povedo veliko, profesionalni fotografi pa te funkcije potrebujejo, da fotografija na koncu zadovolji kupca, naročnika ali pa fotografa.

Tretji program, ki ga moramo zaradi svojih funkcij omeniti je ACDSee Pro. Profesionalen program, ki ga lahko dobite za manj kot 100 evrov. Ima vse, kar imajo »veliki«. V zadnjem času vse svoje fotografije obdelam ravno s tem programom. Uvozim lahko datoteke JPG in RAW, ki jih lahko naknadno poljubno obdelam. Popravimo lahko belino (spreminjamo nastavitev v Kelvinih) in še in še. Navdušujem me funkcija Batch Edit. Z njo lahko zelo hitro in preprosto popravim in obdelam ogromno fotografij. Naredim si svoje predloge, ki mi pomagajo pripraviti fotografije za splet, DVD ali kaj tretjega. Alternativa, o kateri zagotovo velja razmisliti, še posebej ker je cena izredno ugodna. Če si program prenesemo prek spleta, je cena nekje okoli 85 evrov. Člani kluba Fotoučilnica, pa imajo na to ceno še kakšnih 10 evrov popusta.

LEPOTNI IN DRUGI POPRAVKI

Zdaj, ko smo si na kratko ogledali programske možnosti, pa si poglejmo, kaj je nujno narediti s fotografijo, ki smo jo posneli in prenesli v računalnik.

Osnovni popravki na fotografiji so nujni in jih moramo narediti vedno. Pred leti, ko smo fotografirali na film, so te popravke naredili v fotografskem studiu ob razvijanju, v digitalni dobi pa je to delo prepuščeno nam. Torej, vedno popravimo belino. Fotoaparat oziroma programska oprema v aparatu ne zna določiti barv posameznih objektov. Ravno zato moramo določiti na fotografiji belo barvo, od katere so potem odvisne tudi vse druge barve na fotografiji. Fotoaparat namreč ne more vedeti, kakšne barve je bila svetloba, ki je osvetlila objekt, ki smo ga fotografirali. Problem je v tem, ker v fotografski objektiv vpade svetloba, ki se je odbila od fotografiranega objekta. Da ne bomo preveč zapletali, si zapomnimo, da je treba nastaviti belino. Največkrat je dovolj, da pritisnemo gumb Auto White Balance. Le v posebnih primerih si moramo pomagati z ročnimi nastavitvami beline.

Naslednji popravek, ki je bolj ali manj nujen, je obrezovanje fotografij (crop). Še posebej se to pokaže pri kompaktnih aparatih, ki imajo širokokotni objektiv in zajamejo kader na široko. Velikokrat se zgodi, da nam v kader zaide kakšna nezaželena ulična svetilka, smetnjak ali kaj podobnega. V tem primeru s preprostim ukazom sliko obrežemo, da ostane smetnjak zunaj. Moramo pa biti pazljivi, da obdržimo razmerje fotografije. To je še posebej pomembno, če nameravamo fotografijo pozneje natisniti. Fotografije, ki jih objavimo v spletnem albumu ali iz njih naredimo film, kolaž, so manj občutljive na razmerja.

Kadar fotografiramo s kompaktnimi fotoaparati ponoči, se večkrat zgodi, da nam bliskavica »naredi« pri ljudeh rdeče oči, pri živalih pa zelene. Sodobna programska oprema z lahkoto odpravi te pomanjkljivosti, zato nima smisla med fotografiranjem razmišljati o rdečih očeh saj vemo, da jih bomo pozneje z računalnikom odpravili.

Sodobna programska oprema za obdelavo fotografij omogoča še precej več. Od vas je odvisno, kaj boste uporabili in koliko se boste poglobili v svet fotografije. Za ljubiteljsko fotografijo je to vse, kar potrebujete. Lahko se poigrate z barvami, nasičenostjo, fotografijo spremenite v črno-belo in podobno. Nekoliko več znanja in truda boste potrebovali pri retuširanju gub, mozoljev na obrazu ali pa odstranjevanju neželenih predmetov na fotografiji. To so napredne funkcije, ki zahtevajo nekoliko več znanja in truda.

Moj mikro, September 2009 | Milan Simčič