Pri pripravah na dopust največkrat niti ne razmišljamo o fotoaparatu, saj imamo celo vrsto drugih skrbi, ki so v tistem trenutku zagotovo pomembnejše. Žal pa se vse prevečkrat zgodi, da smo potem na dopustu razočarani ali jezni sami nase, da nismo pomislili tudi na fotoaparat. Najbolje je, da so baterije vedno polne, pomnilniška kartica pa izpraznjena na trdi disk osebnega računalnika. Fotoaparat naj bo vedno pripravljen, da ga vzamemo v roko in z njim fotografiramo. Nikoli namreč ne vemo, kdaj se pokaže priložnost za dobro fotografijo. Večina nas na dopust ne gre zaradi fotografiranja, temveč je naključna fotografija le dodatna zabava. Morda pa je prav letos priložnost, da se nekoliko bolj posvetite fotografiji in se preizkusite v svoji kreativnosti. Za to ne potrebujete profesionalnega DSLR-fotoaparata. Za fotografiranje dobro izbranega motiva je dovolj kompaktni fotoaparat, ki ima lahko vedno mesto v našem žepu. Tudi digitalni fotoaparati, vgrajeni v današnje prenosne telefone, so že dovolj kakovostni, da ob kolikor toliko primerni svetlobi naredimo izvrstno fotografijo.

POZNATE SVOJ FOTOAPARAT?

Pred dopustom si pripravimo fotoaparat, preberimo še enkrat navodila za uporabo, saj smo verjetno od zadnje uporabe na nekatere funkcije že nekoliko pozabili. Ne bo odveč, če navodila vzamemo s seboj, in morda na ležalniku, ko bomo imeli čas, še enkrat preletimo funkcije in gumbe. Zelo pomembno je namreč, da svoj fotoaparat poznamo do potankosti. Le tako bomo namreč vedeli, kje so naše omejitve, kaj lahko naredimo in česa ne.

Tisti, ki imate zrcalnorefleksne fotoaparate, razmislite, ali morda ne bi s seboj vzeli še kakšnega kompaktneža za na plažo in večerni sprehod skozi mesto. Zavedati se moramo, da je težka torba z objektivi, bliskavicami in podobno kramo lahko kar veliko breme. Poleg tega smo lahko ponekod tudi tarča nepridipravov, ki čakajo, kje bomo torbo odložili, da si jo »sposodijo« za nedoločen čas. Tudi na plažo bomo težko nesli torbo, polno objektivov, saj bo vedno nekdo moral »stražiti« in bo suženj fotografske torbe.

Na dopustu bodimo sproščeni, in ne odvisni od fotoaparata. S tem ne želim reči, naj se ne odpravimo na fotografski potep in ne iščemo dobrih motivov. Ne bo odveč, če nekaj časa posvetimo tudi izobraževanju. Poskusimo narediti isto fotografijo na več različnih načinov, pri različnih nastavitvah in potem analizirati rezultate. Na dopustu bomo imeli dovolj časa, da se ukvarjamo tudi s tehniko, ne le s pritiskanjem na sprožilec. Res je, da bomo s poskušanjem prej ali slej prišli do želenega rezultata. Bolje je, da si zamislimo, kaj želimo, nastavimo aparat, kot mislimo, da je prav, in potem sprožimo in naredimo posnetek. Nato pa ta posnetek analiziramo, in če ni dober, premislimo, kaj je treba spremeniti in kako bi bilo najbolj prav.

IGRE SVETLOBE

Poleti, ko je sonce precej močno in visoko nad nami, svetlobne razmere niso ravno najboljše. Res je, da je svetlobe dovolj, res pa je tudi, da je ta svetloba precej trda in povzroča ostre sence. Na fotografiji so izrazito svetli in temni deli, kar ni vedno najbolje. V veliko pomoč nam bodo svetlobni odbojniki, ki pomagajo izenačiti senčne dele s svetlimi. Sicer pa je za fotografiranje najbolje, če sonce pada nekako pod kotom 45 stopinj. To je dopoldne in popoldne. Ob poldnevu, ko je sonce visoko, bodo portreti imeli vsi po vrsti dolge nosove zaradi senc. V teh primerih si lahko pomagamo tudi z listom belega papirja, ki ga usmerimo v obraz le nekaj centimetrov od glave portretiranca. Sicer je pa najbolje, da sami preizkušate različne možnosti in postavitve. Več fotografij ko boste naredili, boljši boste.

KOZMETIKA – IN ŠE VEČ

Posnete fotografije je treba varno shraniti v osebni računalnik. S tem se začne še drugi del zgodbe. Vse fotografije je treba še obdelati. Fotografijo, ki smo jo prenesli iz fotoaparata, še ni tista prava. Praviloma naredimo vsaj dva popravka. Najprej popravimo nastavitev beline. To je eden izmed najpomembnejših parametrov pri fotografiranju. O tem smo že pisali pred kakšnim mesecemj. Na kratko pa naj ponovimo, da ima vsak vir svetlobe svojo temperaturo. Od tega je tudi odvisno, kakšne barve bodo na fotografiji. Na tečajih Fotoučilnice o tem govorimo na dolgo in široko, saj je ta parameter res pomemben. Zamislimo si, da bel list papirja osvetlimo klasično žarilno žarnico, neonsko žarnico ali pa ga postavimo na sonce. Beli list papirja v teh treh primerih ne bo niti približno enake bele barve. Mi pa želimo, da je fotografija posnetek realnega stanja. Želimo, da je na fotografiji tako, kot je bilo v resnici, ko smo gledali skozi okular. Z nastavitvijo beline fotoaparatu povemo, kakšne barve je svetloba, ki pada na fotografirani objekt.

Drugi popravek je obrezovanje fotografije. Običajno se nam na fotografijo prikradejo tudi moteči elementi, zato fotografijo naknadno nekoliko obrežemo, da poudarimo tisto, kar želimo. Pri tem moramo biti pazljivi, če ne uporabljamo standardnih razmerij. Fotografija, ki jo poljubno obrežemo po eni in drugi stranici, bo dobra za spletni album ali ogled računalniškem zaslonu. Če želimo pozneje tako fotografijo natisniti na domač tiskalnik ali jo narediti v fotografskem studiu, bodo nastale težave, saj bo del papirja ostal bel ali pa bo del fotografije izpadel s papirja.

PREDNOSTI »SUROVIH« SLIK

Še en predlog imam, ki ga lahko udejanjite v poletnih počitnicah. Fotografiranje v formatu RAW. Ja, prav ste prebrali. Si ne upate? Zakaj ne? Se splača. Tisti, ki mislite, da je ta format rezerviran samo za profesionalne fotografe, se motite. Tudi amaterski fotografi boste imeli veliko prednosti, če ga začnete uporabljati. Edina slabost, ki jo vidim, pa še ta je pogojna, da so datoteke kar nekajkrat večje od JPEG. To pa je tudi vse. Pridobite pa možnost popravljanja podosvetljenih in tudi preosvetljenih fotografij. Tudi drugi popravki, ki jih naredimo na teh fotografijah, so praviloma boljši od tistih, ki jih naredimo na fotografiji JPEG. Postopek sploh ni tako zahteven, kot se zdi na prvi pogled. Potrebujete le pretvornik RAW, ki je na CD-ju, ki ste ga dobili skupaj z nakupom fotoaparata. Predlagam, da ga namestite in preizkusite. Z malce vaje bo zagotovo šlo. Jeseni, po počitnicah, pa se pogovorimo. Prav?

Moj mikro, Julij – Avgust 2009 | Milan Simčič