Torej; kaj potrebujemo? Predvsem moramo na tem mestu misliti na dejstvo, da nismo vseh ur posvetili projektu le za to, da ga enkrat pogledamo, naredimo kopijo za prijatelje (naročnike) in shranimo projekt na trdi disk ali (bog ne daj) na DVD.

Znano je, da niti trdi diski niti DVD-mediji niso dovolj zanesljivi, da bi jih mirno uporabljali za arhiviranje izdelkov. Prav hitro se nam lahko zgodi, da le del medija odpove (sektor) in že smo izgubili celoten projekt. Upoštevati moramo tudi podatek, da imajo mediji, ki jih zapečemo doma) življenjsko dobo približno pet let, mediji, ki so natisnjeni (CD/DVD-ji), pa naj bi imeli življenjsko dobo približno deset let. Diskovni mediji so primerni le za distribucijo.

Priznam, da je lahko biti »pameten«, a na svoji koži sem že občutil, koliko zapletov in predvsem slabe volje pomeni, ko sem moral v montažni program ponovno vrniti surov material in se na novo lotiti dela zaradi napake, ki sem jo naredil, ker nisem pravilno arhiviral končnega izdelka. Toda vseeno nekaj napotkov. Še prej pa se vrnimo k izvozu projekta.

IZVOZ PROJEKTA

Na časovnici je ostal le še material, ki spada k končnemu izdelku. Ton, zvok in slika so dovršeni. Vsi učinki položeni. Odjavna špica napisana … Na začetku in koncu filma je po nekaj sekund teme. Torej, projekt je končan. Razlika med tem in končnim (izvoženim) projektom je le še v tem, da imamo na časovnici še vse kadre v pravem zaporedju, izvoženi projekt pa je v enem samem kadru. Z izvažanjem namreč vse skupaj (sliko, ton, zvok, učinke) združimo v en kader.

Preden svoj projekt pripravimo za gledanje na DVD-jih, ga moramo shraniti v najboljšem formatu, ki ga nam ponuja naša programska oprema. Torej, v meniju izberemo File − Export − Movie. Najprej napišemo ime projekta in mu nastavimo lokacijo shranjevanja na disku. Nato nas pot pelje v nastavitve: označimo »File type MS DV AVI« in še, da hočemo izvoziti celoten projekt (Work area bar), ne le dane sekvence (entire sequence).V istem oknu še označimo, da hočemo izvoziti sliko in ton, ter istočasno še, da nam program samodejno doda izvožen projekt, ko je končan. Toliko opravimo v splošnih nastavitvah. Nato moramo narediti nastavitve še za sliko in ton.

Pri sliki (video): za stiskanje izberemo DV PAL, format slike pa D1/DV PAL (če smo snemali v slikovnem formatu 16 : 9, pa D1/DV PAL widescreen 16 : 9). Nastavitve za ton (avdio), Keyframe in Rendering lahko pustimo tako, kot so nastavljene. Spreminjamo jih le, če smo jih pred tem kakorkoli spreminjali. Ko imamo vse to nastavljeno, je nam preostane le še, da kliknemo Save in počakamo, da program naredi svoje.

ARHIVIRANJE KONČANEGA PROJEKTA

Ko imamo projekt izvožen, ga položimo nazaj na časovnico in ga preverimo. Šele ko je izvoženi projekt identičen projektu, ki ga še vedno hranimo na časovnici, lahko tega zbrišemo. Toda še vedno je projekt na našem trdem disku. Sledi še kopiranje projekta na arhivsko kaseto. V tem primeru potrebujemo kamero ali rekorder, ki je s kablom firewire povezan v računalnik, in arhivsko kaseto.

Pri izbiri kasete se pozanimajte, katere kasete so res najboljše, in si takšno priskrbite za »master« ali arhivsko kaseto. Po končanem snemanju na kaseto imate končni izdelek shranjen že na dveh virih. A predlagam vam še tretjega. Zakaj? Imate eno arhivsko kaseto, ki se je načeloma ne dotikate. Oziroma jo uporabite le takrat, ko na isto kaseto dodajate nov projekt. Sicer pa to kaseto hranite v suhem prostoru s konstantno temperaturo. Kaseta mora biti postavljena pokonci in previta na konec. Nekajkrat na leto jo previjte naprej in nazaj. Vsaj tako predlagajo proizvajalci kaset. Pri takšnem ravnanju s kaseto naj bi bila življenjska doba te okrog 20 let. To v primerjavi s filmom pomeni le 20 % celuloidne življenjske dobe. Ja, zelo malo. A ker se sistemi zelo hitro razvijajo, lahko življenjsko dobo »umetno« podaljšamo tako, da vse svoje arhivirane projekte, posnete še v analognem sistemu (VHS, SVHS, Video 8, Hi8) presnamemo na enega izmed digitalnih sistemov (DV, DVCam, DVCPro…). Če pa operiramo z malo več cvenka v denarnici, potem predlagam presnemavanje v format DigitalBete ali HDCam-a.

Končni izdelek je torej arhiviran tako na kaseti kot na trdem disku. Vse druge avdio in video datoteke, ki se nanašajo na naš projekt, lahko mirno pobrišemo s trdega diska in tako naredimo prostor za nove projekte. Predlagam, da si tudi na trdem disku omislite kak način arhiviranja. Morda si na disku naredite novo particijo, na kateri hranite le končne izdelke, ki jih lahko po mili volji prenašate po računalniku sem ter tja, ali pa le novo mapo, v kateri so samo končani – izvoženi projekti. Al pa si omislite dodaten prenosni trdi disk, ki rabi le za arhiv. Odločitev je vaša.

KAJ Z DATOTEKO AVI?

Naš izvoženi projekt, ki ostaja na trdem disku, lahko po mili volji uvažamo v druge programe in ga prilagajamo za različne potrebe. Tako lahko s programsko opremo Nero naredite svoj DVD. Ali pa že v Adobe Premieru izvozite projekt v kak drug kode, na primer v WMV, DivX, MGEG-1… Lahko ga »zmanjšate« za toliko, da ga lahko pošiljate po internetu.
Ves, kar počnete z datoteko avi naprej, je odvisno od vaših in/ali naročnikovih potreb. Moj namen tukaj je bil, da izvozite projekt v najvišji možni kakovost in da istočasno razmišljate o arhiviranju. Če ste to naredili, sem svoj namen dosegel.

Matjaž Mrak