Še najmanjši vložek je lahko kos belega stiropora. Ko pa preidemo na odbojnike svetlobe, se stroški že nekoliko povečajo. In ko naši projekti prerastejo zgolj nezahtevno dokumentiranje in hočemo iz svoje slike izžeti največ, potem postane uporaba luči neizogibna.

ZAKAJ DODATNA OSVETLJAVA?

Z današnjimi kamerami naj bi v vsakršnih svetlobnih razmerah dosegli zadovoljivo kakovost slike. Tako se že takoj na začetku izpostavlja vprašanje, zakaj bi sploh potrebovali še dodatno osvetljavo. Rezultati snemanj, ki so odvisni le od dnevne ali 'obstoječe' luči, so zelo nepredvidljivi. Recimo, da imamo prvi kader posnet v sončnih razmerah, že naslednjega (na isti lokaciji) pa v oblačnih. Ko ju v montaži zlepimo skupaj, opazimo bistvena odstopanja v sliki.

Pravi izbor luči ima velike prednosti, saj lahko:
- posnamemo sliko optimalne kakovosti,
- poudarimo različne dele predmeta, odkrijemo njegovo formo, sestavo, zasenčimo detajle …,
- svetlobo uporabljamo selektivno, da odkrijemo ali prikrijemo izbrane poteze,
- premišljeno poudarimo ali zakrijemo videz predmeta ali celotne scene,
- ustvarimo iluzijo dimenzije, prostora, globine …,
- ustvarimo vzdušje,
- s svetlobo rišemo.

Pomanjkanje svetlobe se izrazi v podosvetljeni šumeči sliki. Če je naša scena preveč kontrastna ali so na njej zelo svetla (presvetla) območja z močnimi sencami, kamera enostavno ne bo prenesla kontrastnega razmerja. Posledica bodo (pre)velika) nihanja v sliki. Seveda lahko delate na taki sceni in enostavno izpustite iz kadra ekstreme. Obstaja pa še možnost, da pretemne (sence) dele scene dodatno osvetlite.

ZASLONKA

Če uporabljate samodejno nastavitev zaslonke, se morate v vsakem primeru izogibati snemanju proti svetlobi, saj se bo zaslonka zaprla in kot rezultat boste v montažo prinesli pretemen kader. Zagrnite okenske zavese, s katerimi zmanjšate vpadno svetlobo, ali pa se enostavno odrečete kadru proti svetlobi. Morda bo treba premakniti kamero, da bi se prilagodili prevladujočemu viru svetlobe, kar je vedno boljša rešitev, kakor izgubiti dobro kompozicijo. Lahko pa tudi prilagodite pozicijo predmeta viru svetlobe.

Če uporabljate samodejno nastavitev zaslonke, se izogibajte snemanju proti svetlobi, saj se bo zaslonka zaprla in v montažo boste prinesli pretemen kader.

Pri snemanju v prostoru z mešano (naravno in umetno) svetlobo nastavitve prilagodite prevladujoči svetlobi, kadrom v drugi svetlobi pa se izogibajte.

SMER SVETLOBE

Smer svetlobe znatno vpliva na predmetov videz:

- prednja luč (postavljena neposredno za kamero) izniči površinski vzorec in teksturo, o naši sliki bi lahko rekli, da je brez »plastike«, popolnoma dvodimenzionalna;
- s stransko lučjo lahko poudarimo ali močno povečamo površinske konture in teksture;
- z lučjo izza predmeta (kontra luč – moramo paziti, da nam ne sveti neposredno na objektiv) naredimo svetlostno obrobo okrog predmeta, s pomočjo katere ga »odrežemo« od ozadja in razkrijemo prosojnosti/polprozornosti.

Ne glede na to, s katerega kota bomo postavili luč, bomo dobili nekaj od zgoraj naštetih osnovnih karakteristik. Ni pa treba posebej poudarjati, da z rastjo moči svetlobe rastejo tudi sence na ozadju, kar pa je lahko danem trenutku zelo moteče.

KAKOVOST BARVE

Kakovost barve svetlobe vpliva na natančnost reprodukcije videnega. Oranžno-rumeni spekter svetlobe, kot je svetlobni sij sveče (nizka barvna temperatura), je na spodnjem delu Kelvinove lestvice barvne temperature. Dnevna svetloba, ki se riše v modrikastih tonih (visoka barvna temperatura), pa je je na vrhu Kelvinove lestvice.

NASTAVITEV BELINE

Če se nastavitev beline v kameri (razmerje rdeče, zelene in modre) ne ujema z prevladujočo svetlobo, bo na sliki poudarjen barvni kontrast in s tem bomo dobili ali preveč modro ali preveč rdečo sliko. Določene barvne komponente so bolj poudarjene. Sicer s tem lahko dosežemo posebno atmosfero v sliki (bolj hladna ali topla), ki pa mora biti skladna s strukturo našega izdelka.

Z nastavitvijo beline (WB) ali z uporabo korekcijskih filtrov se lahko izognemo napakam v sliki in »prilagodimo« nastavitve kamere za snemanje v naravni ali umetni svetlobi. Nikakor pa ne moremo prilagoditi kamere, da bi absorbirala obe vrsti svetlobe.

MEŠANA SVETLOBA

Če se znajdemo v prostoru, v katerem je mešana svetloba (naravna/modra, umetna/rdeča in neonska-flouroscentna/zelena), se bomo zelo težko izognili napakam videza.

Vzemimo, da snemamo v sobi, v kateri gorijo luči (umetna/rdeča) in skozi okna nam pada dnevna svetloba (naravna/modra). Če nastavimo kamero na umetno svetlobo, bodo naša okna vedno malo modrikasta. Če pa nastavimo kamero na naravno svetlobo, bomo dvignili intenziteto rdeče barve v sliki. In kako rešiti ta roblem? Izberimo prevladujočo svetlobo (umetno) in se izogibajmo izbiri kadrov, v katerih prevladujejo okna.

Lahko pa jih izkoristimo in uporabimo kot »kontra« luč, ki nam objekt osvetli po robovih in s tem odlepi od ozadja ter izriše obliko. Obstaja tudi možnost, da okna prelepimo s korekcijskimi filtri (5600 K v 3200 K) ali da notranjo svetlobo s pomočjo filtrov spremenimo v zunanjo (3200 K v 5600 K) in le določene vire svetlobe pustimo take kot so. A le-ti nam služijo za vzpostavljanje atmosfere v sceni.

In še en nasvet. Če smo v prostoru, v katerem je poleg prevladujoče (rdeča ali modra) svetlobe tudi neonska (zelena), jo smatramo kot naravno ali kot umetno.

VRSTE LUČI

V osnovi poznamo dve vrsti luči:

• Trda luč »meče« močne sence, ustvarja vzorec in razkriva formo. Snop svetlobe je direkten, močan in točkast. Toda z direktno lučjo izgubimo tudi plastičnost (3D) prostora.
• Mehka luč v idealnih razmerah deluje skoraj brezsenčno, mehkost svetlobe lahko dosežemo z uporabo različnih pripomočkov, kot so filtri za mehčanje svetlobe (difuzorji), z uporabo luči »kinoflow« ali z odmikanjem (s tem izdatnim padcem moči) luči, z odbijanjem svetlobe od odbojnikov (kos stiroporja ...).

Najboljša pri osvetljevanju je kombinacija trde in mehke luči.

OSNOVNA OPREMA

Med osnovno opremo sodijo:

• odbojnik svetlobe – najpreprostejši dodaten pripomoček. Obstaja več barvnih kombinacij (bela/zlata, zlata/srebrna, bela/srebrna) s sijočo stranjo (odbija močno svetlobo) in mat stranjo (odbija mehko svetlobo). Zelo uporabno pri odbijanju sončne svetlobe v objekt. Praktično uporabno pri snemanju zunaj za odbijanje dnevne svetlobe. Nismo odvisni od napajanja.
• video luč – lučka, ki je nameščena na kamero in kot vir energije uporablja isto baterijo kot kamera ali ima svoj vir svetlobe. Največkrat z umetno svetilnostjo (rdeča). Boljše so opremljene tudi z dodatnim filtrom za pretvorbo svetlobe.
• žaromet (250 do 1000 W) − prenosna lučka, s katero upravlja dodatna oseba. Napaja jo posebna baterija ali pa je priklopljena na vir elektrike.
• zunanja reflektorska luč – lahka luč, ki je nameščena na stojalu moči med 250 in 1000 W.

Pri vseh lučeh lahko kot pretvornike svetlobe uporabljamo posebne filtre, ki jih dobimo v specializiranih prodajalnah s foto materialom.

9/16

Matjaž Mrak