V stolpcu A imamo dimenzije paketov zapisane v obliki D x Š x V, torej dolžina, širina in višina, posamezne dimenzije pa so med seboj ločene z znakom 'x'. Zadeve bi se najverjetneje lotili prek funkcij za delo z besedilom, torej LEFT(), RIGHT(), LEN() in MID(). A kaj hitro ugotovimo, da zadeva ne deluje tako, kot bi si želeli. Prvo vrednost načelno dobimo dokaj preprosto. Če imamo dimenzije zapisane v polju A1, v polju A2 pa bi radi zapisano samo dolžino, ki je na prvem mestu, je dovolj, če v polje A2 vpišemo funkcijo:

=LEFT(A2;FIND("x";A2)-1)

Ta bo v izrazu poiskala črko X, ugotovila, koliko črk od začetka se ta nahaja, odštela 1 zaradi presledka in izpisala rešitev. A potem se začnejo težave. Pa preskočimo širino in poglejmo višino. Po logiki stvari bi lahko analogno uporabili funkcijo RIGHT(), vendar ugotovimo, da zadeva ne deluje. To pa zato, ker v ukazu FIND Excel išče črko x od leve prosti desni, in ne obratno. Ukaz RIGHT namreč ne pomeni iskanja iz desne, pač pa toliko in toliko znakov iz desne. Število teh znakov pa se išče iz leve. In od tu napaka. Zadevo je sicer mogoče rešiti, vendar se v bistvu s tem ni smiselno ukvarjati. To pa zato, ker nas potem čaka še ena naloga – iz izraza izluščiti še sredinsko vrednost, torej širino izdelka. To pa vse skupaj zaplete do onemoglosti.

Obstaja recimo rešitev s pomočjo urejevalnika besedil. V Excelu označimo prvi stolpec in ga prekopiramo v Wordov dokument. Tam besedilo označimo, izberemo pretvorbo besedila v razpredelnico in kot ločilno besedilo izberemo črko 'x'. Dobili bomo razpredelnico, ki jo zdaj prekopiramo nazaj v Excel tako, da kazalec postavimo v polje B2, torej prvo polje želenih rezultatov. In to je vse. Metoda je hitra in učinkovita. A gre še bolje.

Zakaj bi uporabljali Word, če pa zna zadevo narediti tudi Excel? Le vedeti je treba, kako, saj boste s funkcijo iskanja in zamenjave imeli namreč težave. V Excelu obstaja v opravilnem traku Podatki ukaz Besedilo v stolpce, ki v bistvu naredi natančno to, kar smo naredili mi, ko smo zadevo prenesli v Word – besedilo pretvori v stolpce tako, da za ločnico med stolpci izbere določen znak. Zadeve se lotimo tako, da izberemo vsebino prvega stolpca in jo prekopiramo v drugega. To naredimo le, ko bi radi ohranili prvotni stolpec, kjer so vse dimenzije zapisane v eni celici, saj bo Excel kot prvi stolpec uporabil kar stolpec A. Če torej želimo, da se stolpec A ohrani, kot je, ga prekopiramo v stolpec B, nato pa izberemo vsebino stolpca B. Nato iz traku Podatki izberemo omenjeni Besedilo v stolpce. V prvem oknu pritisnemo kar Naprej, drugo okno pa je zelo podobno tistemu iz Worda. V seznamu Ločila izberemo Drugo in v polje vpišemo črko X. Nato z Dokončaj vse skupaj potrdimo in zadeva je končana.

Kaj pa LibreOffice? V njem oziroma v Calcu je stanje enako, le da imamo tam meni Podatki, in ne opravilnega traku z enakim imenom.

Od Excela 2013 naprej pa obstaja še lažji način, ki ne zahteva prav nobenih funkcij. Vzemimo, da imamo, enako kot prej, v stolpcu A naše združene dimenzije v obliki D x Š x V. Postavimo se v stolpec B, kjer bi radi imeli le vrednosti za dolžino, in začnimo prepisovati podatke – v B2 vpišemo prvo dolžino, v B3 drugo, v B4 tretjo, nato pa se postavimo v polje B5 in iz opravilnega traku Podatki izberemo Bliskovita zapolnitev. Excel bo sam pravilno zapolnil manjkajoče vrednosti. Pri celotni stvari je najbolj koristno to, da zna Excel izluščiti pravilne podatke tudi za širino, ki se nahaja na sredini vrstice, seveda pa tudi za višino, ki je na koncu. To pa je način, ki je najbolj priročen in preprost. Več o bliskovitem zapolnjevanju pa v nadaljevanju.

Moj mikro, marec – april 2015 | Miha Gradišnik |