ROM PO MERI UPORABNIKA

Ker je nameščanje vseh posodobitev programske opreme oziroma paketov in samega OS-a razmeroma zamudno, lahko uporabnik i5700 sam prek spletne strani s programom Samdroid Kitchen, ki smo ga spoznali v pretekli številki, kreira ROM po svojih potrebah. Unikaten paket posodobitev, ki ga sestavi uporabnik sam, pa ni edina možnost za zamenjavo tovarniško nameščene programske opreme. Zelo priljubljena možnost je CyanogenMod (www.cyanogenmod.com). To je brezplačna distribucija (avtorji se ne branijo donacij) z Androidom 2.2, ki jo razvija skupnost, in ne proizvajalec, ter opazno razširja možnosti naprave, v katere namestimo to distribucijo. To pomeni, da lahko namestimo različico Androida 2.2 tudi v i5700, čeprav proizvajalec (Samsung) te možnosti ne podpira. CyanogenMod (pogosto krajše tudi CM) lahko namestimo v naprave različnih proizvajalcev (npr. HTC, Samsung, Dell, Motorola), a ne v vse modele. Pomembno pa je, da nadgradnja s CyanogenModom pomeni nove funkcionalnosti in napredke, ki jih tudi v okviru te različice OS-a ne najdemo. S prehodom na CM pridobi uporabnik možnost prehoda na Android 2.2 z jedrom 2.6.34 s podporo za CFS (Completely Fair Scheduler – naprednejše dodeljevanje procesorskih sredstev posameznim opravilom). Uporabniku je omogočen korenski dostop, nameščena je tudi podpora za Apps2SD. CyanogenMod namesti tudi orodja BusyBox (http://en.wikipedia.org/wiki/BusyBox) in razširi možnosti – npr. Reboot Menu (Reboot, Reboot into recovery, Reboot into bootloader) ali recimo nadzor nastavitev.

Mimoidočemu opazovalcu so najvidnejše spremembe na ravni možnosti grafičnega vmesnika (ADW Launcher ), ki omogoča nameščanje različnih tem in drugačno rokovanje z njim. Spremembe so tudi na ravni povezovanja, npr. OpenVPN in delovanje vmesnika bluetooth v načinu letenja (Airplane mode). Ljubitelji večpredstavnosti bodo cenili podporo avdio kodeku FLAC (Free Lossless Audio Codec) in naprednejše možnosti vdelanega fotoaparata (ali kamere). Seznam vseh možnosti, ki jih CyanogenMod prinaša, je seveda bistveno daljši.

Pa si oglejmo, kako bomo v i5700 namestili CyanogenMod. Če ste si prebrali prejšnja članka, ste postopek verjetno že uganili. Iz spleta prenesemo potrebne datoteke (najdemo jih z iskalnikom in ključnima besedama – cyanogenmod spica). V januarju tega leta je bila za ta model predstavljena različica 8.3 (alfa), lahko pa se odločite tudi za starejšo različico 8.2. Preneseno datoteko prekopiramo v korenski imenik kartice SD in aparat zaženemo v obnovitvenem načinu (Recovery). Pokažemo na datoteko SamdroidNod-X.X.X, izbrišemo podatke (Wipe data > cache) in izvedemo ponovni zagon. Nič neobičajnega ni, da se izvede več zaporednih zagonov (reboot) drug za drugim. Če boste pri uporabi CyanogenModa naleteli na težave, se spomnite, da gre za alfa različico, kar jasno nakazuje, da ne gre za brezhibno rešitev. V različici 8.2 je še najbolj moteče dejstvo, da ni strojne podpore za predvajanje video vsebin (DivX), uporabniki z nameščeno različica 8.3 opozarjajo na druge muhavosti. Če ste lastnik i5700 in vam je bil všeč koncept Samdroidove »kuhinje«, pri kateri ste si sami sestavili želeno distribucijo, imate na spletni strani http://android.mwyann.com/spica/kitchen/ alternativno možnost. Uporabnik lahko vključi tako CyanogenMod (različica alfa 8.3) kot Samdroid (različica alfa 8.5), podprto je tudi večje število paketov. Med možnostmi lahko zasledimo tudi različici CyanogenMod Nightly in Samdroid Nightly. Oznaka Nightly pomeni najnovejšo različico, ki se samodejno generira (repozitoriji) vsako noč. Na podlagi dostopne kode se vsako noč prevede nova »aktualna različica« – skratka, vsak dan kaj novega ... Ko smo že pri novostih: če smo se še v preteklih številkah opozarjali na določene težave, povezane z različico Froyo v i5700, smo bili v začetku tega leta priča predstavitvi nove različice, ki te težave odpravlja (http://samsungfw.wordpress.com/2011/01/24/samdroidmod-2-2-1-a9-froyo-aos...).

PREDNOSTI NAVIDEZNEGA OKOLJA

Froyo (Android 2.2) lahko namestimo tudi v navidezno okolje Dalvik. Navidezni stroj Dalvik je del Androida. Androidove aplikacije so pretvorjene v kompaktnem zapisu dex (dalvik executable), ki je namenjen napravam z omejenimi procesorskimi in pomnilniškimi sredstvi. Nameščanje različice 2.2 (Froyo) v okolje navideznega stroja Davlik (Dalvik Virtual Machine – DVM), ki teče v osnovnem okolju različice 2.1 (Eclair) je prineslo tudi skovanko. Križanec Froyo oziroma s polnim imenom Frozen Yoghurt v okolju Eclair da ime Frozen Eclair. Pozitivne lastnosti takšnega dejanja so pridobljene možnosti glede na različico Eclair. Slabost je, da smo omejeni na uporabo določenega firmwara (deoxed). Zato določene aplikacije ne delujejo (v praksi so to največkrat igre). Od različice sedem vključuje Frozen Elcair tudi jedro turbo (Turbo Kernel) ter bistveno odpravlja določene hrošče, kar vpliva na stabilnost sistema. Gre za jedro, ki je prevedeno z vsemi potrebnimi optimizacijami, kar se kaže tudi v višji hitrosti. Trenutno aktualna različica ima oznako devet (beta), najdemo pa jo lahko prek Samdroidove spletne strani oziroma njihovega foruma. Novejše različice prinašajo podporo datotečnim sistemom ext2/wxt4, ta pretvorba prinaša opazno povečanje hitrosti. Frozen Eclair in jedro turbo namestimo s paketom Odin oziroma z obnovitvenim načinom, ki smo ju natančneje spoznali v pretekli številki.

PO KORENSKI POTI

Do zdaj ste verjetno že spoznali pomen pridobivanja korenskega dostopa do naprave z nameščenim Androidom. Postopek, ki smo ga opisali za Spico, seveda ni univerzalen. Za določene naprave je lahko bolj prijazen, za druge manj. Na spletnih straneh najdemo različne pakete, ki omogočajo zelo preprosto pridobivanje potrebnih »pravic«. 1-Click root oziroma Universal Androot omogoča hitro pridobivanje korenskega dostopa z enim klikom. Največkrat je za pridobivanje korenskega dostopa na tak način treba izkoristiti »luknjo«, od načina izvedbe pa je odvisno, kje in kako rešitev deluje. Od tega je odvisno tudi, kakšne so posledice delovanja (ostanemo lahko npr. brez posodabljanja programske opreme) oziroma ali jih sploh ni – no, ni negativnih. Universal Androot podpira izdelke različnih proizvajalcev (npr. HTC, Motorola, Dell ...) , a ne vseh modelov (npr. HTC Desire, HTC Legend, HTC Wildfire).

Lastniki Motorolinih modelov Droid, Droid X ali Milestone z različico Froyo lahko uporabijo tudi paket Easy Root, ki je pred časom izginil z Androidove tržnice, še vedno pa je dostopen prek spletne strani www.unstableapps.com.

Uporabniki priljubljenega modela Galaxy Tab lahko uporabijo program Z4Root. Poleg možnosti nameščanja aplikacij, ki zahtevajo korenski dostop, lahko iz tablice odstranimo tudi pakete, za katere Samsung sicer želi, da so v njej. Omembe vredna je tudi možnost celotne varnostne kopije (backup) in uporabniških posodobitev (npr. teme, zagonske animacije). Postopek je dokaj preprost. Nepriključen Galaxy Tab prestavimo v režim razhroščevanja (Menu > Settings > Applications > Development > označimo USB debugging). Nato zaženemo Z4Root in izberemo možnost Root. Izvede se ponovni zagon (restart), v posodobljeno (root) tablico pa bo nameščen tudi Busybox. Z4Root je združljiv tudi s Samsungovimi modeli Galaxy S, Spica (i5700), Galaxy 3 (i5800), Acclaim, Sonyjevim X10, Xperio Mini ter nekaterimi Motorolinimi modeli. Nepodprti so za zdaj nekateri zelo priljubljeni modeli (npr. HTC Desire, HTC Wildfire …). Skratka, treba je preveriti, ali je podprt model, ki ga vas zanima. Z4Root lahko prenesemo s tudi strani www.qkshare.com/attachment.php?attachmentid=60472&d=1289461324&language=.... Žal tudi Z4Root deli usodo sorodnih programov in je bil pred časom odstranjen iz Android Marketa. Trenutno aktualno različico 1.3.0 brez težav najdemo na drugih spletnih straneh in jo namestimo ročno (adb install in ime paketa) prek USB-povezave. Na tržnici boste brez uspeha iskali tudi SuperOneClick. Opis postopka skupaj s seznamom podprtih modelov lahko najdemo na strani http://forum.xda-developers.com/showthread.php?t=803682. Lastniki modela Galaxy 3 (i5800), lahko najdejo opis pridobivanja korenskega dostopa za svoj model na strani http://forum.xda-developers.com/showthread.php?t=867096 z namensko prevedenim programom One Click Lag Fix. Navedeni primeri pokažejo, da je z nekaj sreče mogoče razmeroma hitro najti rešitev za model, ki ga imate.

NA TRŽNICI

Obljubili smo, da se bomo tokrat nekoliko bolj posvetili programom na Androidovi tržnici (Android Market). Spoznali smo že, da morata biti za dostop zagotovljena dva pogoja. Aktiviran moramo imeti Googlov uporabniški račun, v napravo pa mora biti nameščen odjemalec za Android Market. Če naprava tega tovarniško ne podpira, poskušamo to s pomočjo namigov na različnih spletnih straneh storiti sami.

Katera aplikacija je najpomembnejša? Po mojem mnenju nedvomno pripomočki za varnostno kopiranje. Ena od njih je Backup Everything, s katerim lahko shranimo in obnovimo praktično vse, kar imamo v napravici z Androidom. Shranimo lahko različne vrste sporočil, dnevnike, sistemske nastavitve, alarme in aplikacije. Varnostna kopija se izvede v namenski imenik (BackupEverything). Program lahko zaženemo tudi na nemodificiranem okolju brez korenskega dostopa. Drug uporaben pripomoček je Handy Backup for Android, ki omogoča shranjevanje na kartico SD oziroma strežnik. Stiki se shranijo v obliki zapisa Vcard in jih lahko brez težav uvozimo v drugo programsko opremo (npr. MS Outlook). Za redno varnostno kopiranje datotek v napravi lahko uporabimo tudi paket Ed's Backup Utillity. Kopiranje izvedemo prek wi-fi povezave. Uporabnik določi le izvorni in ponorni imenik (imenik v skupni rabi!) ter potrebni časovni interval za shranjevanje. Z vidika uporabnika je lahko zanimivo dejstvo, da varnostno kopiranje deluje v ozadju brez potrebe po dodatnem posegu uporabnika. Pravi biser na tem področju in resnično vreden ogleda je komercialni Titanium Backup. Za uporabo potrebujemo korenski dostop.

Drug pomemben element je povezan z racionalno uporabo virov, ki so nam na voljo. Za upravljanje delovnega pomnilnika, ki nam je na voljo lahko, uporabimo Memory Booster Light. Program omogoča pregled nad pomnilnikom (razpoložljiv/zaseden/skupni) v realnem času, vsebuje tudi upravljalnik procesov (task manager), ki omogoča ustavitev neželenih programov. Sproščanje pomnilnika pomeni največkrat tudi boljšo odzivnost naprave. Uporabnik lahko aktivira tudi samodejno periodično zaganjanje tega paketa, ki v določenem časovnem intervalu sprošča delovni pomnilnik. Pri samodejnem zagonu tega programa je dobrodošla možnost vpogledov v dnevnik (boost log). Pohvale vredna je možnost, da pridobimo osnovne informacije o strojni in programski opremi.

Pomemben element pri avtonomiji mobilnih naprav je povezan s stanjem baterije (trenutna napolnjenost in samo stanje). Na Androidovi tržnici najdemo najrazličnejše pripomočke, ki kažejo trenutno stanje baterije naprave, omenimo pa Battery Doctor. Napovedi razvijalcev o trideset- do petdesetodstotnem podaljšanju avtonomije so bolj teoretični kot praktični ali po domače – rahlo privlečeni za lase. Dejstvo pa je, da Battery Doctor omogoča različne načine polnjenja, hitro deaktiviranje aktivnih paketov ter različnih modulov, ki vidno vplivajo na porabo energije (GPS- sprejemnik, wi-fi, bluetooth, osvetlitev zaslona, glasnost zvonjenja). Uporabniku je tak način prijazen, saj ga opomni na to, kaj vse vpliva na avtonomijo oziroma porabo. Praktično enak (z izjemo podpore različnih načinov polnjenja) je Advanced Battery Improve. Veliko lahko pri prihranku energije pripomoremo tudi s hitrim ugašanjem osvetlitve zaslona. To lahko največkrat storimo s tipke na napravi. Če vam stalno pritiskanje na gumb ne diši ali imate zaradi tega z njim celo težave, lahko namesto tega uporabimo LockEnabler. Namesto pritiska tipke zaslon zatemnimo prek bližnjice na zaslonu.

V množici najrazličnejših pripomočkov za optimiranje delovanja naprav omenimo le še Cache Cleaner NG. Kot že ime samo pove, program skrbi za čiščenje vseh medpomnilniških (cache) datotek, tako z internega pomnilnika kot tudi z SD kartice. Čiščenje se lahko izvede ročno ali samodejno v določenem časovnem intervalu. Za zagon tega programa potrebujemo poln, korenski dostop do naprave. Tovrsten dostop potrebujejo praktično tudi vsi sorodni programski paketi (npr. Cache Mate for Root users).

MOŽNOSTI POVEZAV

Več podatkov o napravi nam dajo sistemske informacije (System Information). Tako dobimo zelo natančne informacije o nameščeni programski opremi ter elementih strojne opreme (npr. wi-fi vmesnik, bluetooth, zaslon, fotoaparat) . Pri posredovanju informacij gre omenjeni program celo tako daleč, da lahko dobimo podatek o tipu vdelanih senzorjev v napravi (senzor kompas, merilnik pospeška, senzor temperature, senzor jakosti magnetnega polja). Hiter in pregleden dostop do omrežnih nastavitev nam da program ipconfig. Namen vmesnikov pa je vzpostavitev povezave z drugimi napravami. Možnost interneta prek wi-fija (wi-fi tethering) smo že spoznali. Če ste morda tak paket poskusili namestiti v model i5700 ali drug, ste morda ugotovili, da vam lahko povzroča težave (npr. zamrznitev naprave, napačni podatki o prometu). V tem primeru lahko uporabimo paket, namenjen določenim modelom. Ena od strani, na katerih takšne pakete najdemo, je http://code.google.com/p/android-wifi-tether/downloads/list. V tem primeru spremenimo napravo z Androidom v wi-fi dostopno točko, ki ima na WAN-vmesniku mobilno omrežje. Seveda je pogoj, da ima naprava poleg wi-fi vmesnika še dostop do interneta – v večini primerov je to dostop prek mobilnega omrežja. Da se izognemo zlorabi ali nenamenskemu povezovanju s spletom, nadziramo to povezavo prek pripomočka APN On/Off. Drug koristen prijem je nadzor uporabnikov, ki povezavo uporabljajo. Mogoče pa je tudi obratno – opis postopka »obratnega tetheringa« najdemo na strani http://blog.mycila.com/2010/06/reverse-usb-tethering-with-android-22.htm.... Seveda za takšno početje potrebujemo popolno oblast nad napravico oziroma korenski dostop. Za dostop do spleta lahko uporabimo najrazličnejšo programsko opremo v Android Marketu (npr. Internet Sharer, Easytether Lite, PDANet …). V primerjavi s funkcionalnostjo interneta prek wi-fija zahtevajo tovrstne rešitve največkrat tudi poseg/spremembo na strani vseh odjemalcev (npr. sprememba nastavitev v programski opremi).

Dostop do spleta ni edino kar nas zanima. Najrazličnejše uporabne datoteke (npr. dokumente, multimedijske datoteke) lahko najdemo tudi znotraj zasebnega/LAN-omrežja. Zelo preprost pripomoček za dostop do omrežja je Samba Explorer. Potrebujemo le ustrezno povezavo, recimo wi-fi, in že se lahko s Samba Explorerjem sprehajamo po domačem omrežju. V polje, ki se nam odpre, vnesemo skupino/domeno oziroma IP-naslov delovne postaje. Lahko pa pritisnemo gumb GO in počakamo trenutek, kaj se bo našlo v omrežju. Za vsako delovno postajo, ki jo Samba Explorer najde, se nam izpišejo imeniki, ki so dani v skupno rabo. Do datotek v teh imenikih nas ločita le vnos uporabniškega imena in gesla za dostop. Na enak način je naprava z Androidom vidna kot imenik Windows s paketom Samba Filesharing. Povezljivost z imeniki lahko zagotovimo s funkcionalnostmi nekaterih upravljalnikov datotek, kot je recimo ES File Explorer oziroma File Expert, ali z dodatnim namenskim modulom (npr. modul SMB za ASTRO File Manager).

Ko ustrezno datoteko najdemo, jo seveda želimo odpreti. Pogosto imamo opravka z datotekami različnih pisarniških paketov (Microsoft oziroma OpenOffice). V tem primeru lahko uporabimo kar neregistrirano različico Documents To Go. Z njo lahko brez težav odpiramo datoteke v zapisu doc, ppt, xls in pdf, žal pa smo omejeni pri različnih funkcionalnostih. Ena od njih je možnost urejanja. Na mobilnem telefonu s 5-palčnim zaslonom boste lahko dokumente brez težav pregledali, najverjetneje pa ne boste imeli posebne želje po urejanju tovrstnih datotek. Vsekakor je možnost urejanja zanimiva za lastnike naprav z večjo diagonalo. Če vam plačilo licence Documents To Go ni po godu, lahko izberete OliveOffice Editor oziroma »pregledovalno« različico OliveOffice Viewer. Na oko sta sicer nekoliko manj prijetna kot komercialni konkurent, delujeta pa brez težav. Tudi če nimate potrebe pregledu/urejanju datotek pisarniških paketov priporočam, da vseeno namestitev predvajalnik za ogled datotek PDF (npr. APV PDF Viewer) ali elektronskih knjig (npr. Cool Reader). Avtorju tega besedila je zelo ljuba uporaba programa Slide Reader za prebiranje novic (RSS) ki deluje v povezavi z Google Readerjem (www.google.com/reader).

Končajmo z večpredstavnostjo. Če sodite med ljubitelje videodatotek, ne smete mimo paketa mVideoPlayer.

IN ŠE VEČ

…
Dostop do dokumentov v domačem omrežju ni vedno mogoč, saj je lahko delovna postaja izključena. Zato so kot nalašč različne spletne strani, na katerih lahko (po možnosti brezplačno) gostujemo s svojimi datotekami. Uporabnikom in ob zmernosti tudi žepu (določena količina je brezplačna – brez težav pridemo do brezplačnih 2 GB prostora), je zelo prijazen Dropbox (www.dropbox.com/). Z njim lahko preprosto naredimo varnostno kopijo dokumentov, jih sinhroniziramo med različnimi napravami in jih damo po potrebi tudi v skupno rabo drugim uporabnikom. Dostop do te spletne storitve je mogoč prek namenskega odjemalca (Windows, Android ...) ali spletne strani. Dropbox pa lahko uporabimo tudi nekoliko drugače. Prva možnost je, da v delovni postaji, v kateri je nameščen odjemalec Dropbox, damo mapo Dropbox v skupno rabo in jo preslikamo/priključimo kot enega od omrežnih pogonov (npr. X). Za uporabnike naprav z Androidom je zanimivejša druga možnost.

Na Androidovi tržnici najdemo različne pripomočke, s katerimi lahko natisnemo dokumente, ki jih imamo v napravi. Žal so vsaj zame vse bolj ali manj neuporabne, saj so plačljive, pri brezplačnih pa gre za takšno ali drugačno časovno oziroma količinsko rešitev ali pa so paketi vezani na določen tip tiskalnika. Svetla izjema je PrintBot, ki je gonilnik za omrežno tiskanje v okolju Android. Podprto je tiskanje preko protokolov JetDirect in LPR, s PrintBotom pa je mogoče tiskati z več kot 2500 modeli tiskalnikov vodilnih proizvajalcev. Ne boste verjeli, a avtor članka ima tiskalnik, ki ni podprt. Zato smo uporabili drugo preprosto rešitev – prej omenjeni Dropbox. Opis postopka najdemo na spletni www.labnol.org/internet/print-from-mobile-phones/17827/ . S spletne strani prenesemo datoteko (ePrint.zip), ki vsebuje skript VisualBasic. Datoteko shranimo v poljuben imenik in jo zaženemo iz ukazne vrstice (DOS prompt) z ukaznim nizom cscript eprint.vbs. Rezultat izvajanja tega skripta je nova (pod)mapa v glavnem imeniku Dropbox z imenom PrintQueue (v njej je še podimenik logs, v kateri se beležijo končana opravila). Datoteko, katere vsebino želimo natisniti, prekopiramo v mapo PrintQueue, za vse drugo pa poskrbi delovna postaja, ki ima priključen tiskalnik in aktiven odjemalec Dropbox. Dobrodošlo je, da lahko takšna rešitev »prežveči« in natisne praktično poljubno datoteko.

NAVIDEZNO ZASEBNO OMREŽJE

Kadar smo mobilni, si včasih zaželimo tudi povezave do domačega omrežja. Na Androidovi tržnici najdemo tudi različne aplikacije za vzpostavitev povezave VPN. Po pričakovanju je dobro podprta uporaba programa OpenVPN, o katerem smo pisali že pred časom. Preprostejši za uporabo je NeoRouter (Free – brezplačen, Professional – plačljiva različica). NeoRouter podpira prehod med različnimi platformami (Windows, Mac, Linux). Njegova prednost je preprosta uporaba, saj uporabnik vidi oddaljene računalnike in se z njimi poveže le z nekaj kliki. Rešitev z uporabniškega vidika spominja na Hamachi. Več o rešitvi NeoRouter najdete na spletni strani www.neorouter.com/.

Ko smo preko povezave VPN vzpostavili povezavo do virov v domačem omrežju, lahko aktiviramo druge odjemalce. Prek odjemalcev lahko dostopamo do oddaljenega namizja (PocketCloud, 2X Client, Android VNC viewer …), uporabljamo sistem VoIP s podporo protokolu SIP (npr. 3CXPhone), strežnika LDAP (LDAP client), elektronsko pošto ... Aplikacije lahko zaženemo tudi prek protokola SSH ali kopiramo s programom DroidSCP, kar pomeni, da nam je na voljo praktično vse, česar smo v omrežju vajeni.

BILANCA

Odmerjeni prostor nam še zdaleč ne omogoča pregleda vseh zanimivih aplikacij, ki jih najdemo v Androidovi tržnici oziroma v spletu. V svet Androida je prevedeno praktično vse, česar smo vajeni iz drugi operacijskih sistemov. Prav zato boste težko našli področje, za katero ne boste našli vsaj enega paketa . Pohvalno je, da je večina programske opreme na voljo brezplačno.

Naprava, v kateri imamo nameščen Android, je lahko bistveno več kot le pripomoček za telefoniranje, fotografiranje, prikaz slik, predvajalnik glasbe in video vsebin ter dostop do elektronske pošte. Kljub pohvalni založenosti Androidove tržnice pa ta ni alfa in omega. Če želenega pripomočka v njej ne najdemo, še zdaleč ne pomeni da ga ni. Zelo veliko je spletnih strani, s katerih lahko prenesemo pakete in jih namestimo ročno.

Čeprav je Android prijazen do uporabnika, zahteva naprednejše delo precej znanja in informacij – saj tudi veliko omogoča. Dejstvo pa je, da sta za to potrebna čas in volja za učenje. Pomena pridobivanja korenskega dostopa in posodabljanja programske opreme ne smemo podcenjevati (prav tako možnosti uničenja naprave) in je lahko pomemben argument pri odločitvi za izbiro modela.

Gotovo se vam postavlja tudi vprašanje, ali je pravi čas za mobilni telefon ali tablični računalnik z Androidom. Pri mobilnem telefonu je (moje mnenje) odgovor pritrdilen, pri tabličnih računalnikih pa je, če ste zahtevnejši, smiselno počakati še nekaj mesecev. Prave rešitve za sladokusce z večjo ločljivostjo šele prihajajo ...