V pretekli številki smo se seznanili z osnovnimi pojmi in ključnimi elementi Androida, za katerega smo ugotovili, da ga je mogoče namestiti v različne vrste naprav, kot so pametni mobilni telefoni, tablični računalniki, osebni računalnik ... V omenjenem besedilu so bili predstavljeni tudi razlogi, zaradi katerih je Androdi zanimanja vreden OS na obeh straneh prodajnega pulta, saj je Android zanimiv tako za proizvajalce strojne opreme in razvijalce programske opreme kot tudi za kupce naprav z nameščenim Androidom. Ugotovili smo, da se posamezne različice Androida med seboj razlikujejo po podprtih funkcionalnostih, na določene razlike pa lahko naletimo tudi med napravami, ki imajo nameščeno isto različico Androida (npr Froyo – Android 2.2). Že zaradi manjših razlik pa ima lahko uporabnik precej več dela ali celo težav. Tovrsten primer je nameščen Android Market, ki olajša namestitev aplikacij (neposredno iz spleta v napravo). Če ta ni nameščen, lahko aplikacije namestimo v napravo prek osebnega računalnika in ukazov, kar zahteva več dela in znanja.

IZBOR NAPRAVE

Izbor naprave je seveda odvisen od potreb vsakega posameznika. Že v pretekli številki smo opozorili na sorodnost mobilnih naprav in tablic oziroma tabličnih računalnikov ter izpostavili nekatere pomembne razlike. Premislite torej, kaj potrebujete, vseeno pa je dobro opozoriti na nekaj »malenkosti«, ki se lahko hitro pokažejo kot izredno koristne oziroma bolj ali manj moteče. Poglejmo zato nekatere možnosti, o katerih je pametno razmisliti pred nakupom.

Prva je funkcionalnost mobilnega telefona – jo potrebujete ali ne? Če bo naprava v tej vlogi, ne sme biti prevelika, s tem pa je posredno povezana tudi velikost zaslona. Manjši zaslon ponuja pogosto tudi sliko manjšo ločljivosti ali pa bo vsaj na zaslonu manjša pri prikazu slike spletnega brskalnika, kot bi bila na zaslonu z večjo diagonalo (npr. sedem, osem ali celo deset palcev).

Drug pomemben element so vmesniki. Če vas mika tablični računalnik z Androidom, razmislite, ali vam možnost wi-fi povezave zadošča, saj je sicer dobro imeti tudi vmesnik bluetooth, prek katerega se lahko tablica poveže s spletom prek ustreznega mobilnega telefona. Vmesnik bluetooth je koristen tudi zaradi dejstva, da lahko prek njega priključimo na tablični računalnik tudi zunanje slušalke (npr. za odjemalca VoIP) ali recimo zunanji GPS-sprejemnik (če ta ni vdelan v tablični računalnik). Če sodite med zahtevnejše uporabnike in redno posodabljate vdelano programsko opremo naprav, ki jih imate, je dobro imeti napravo, ki to omogoča, sicer je ta možnost manj pomembna. Možnost priklopa na zunanjo napravo (ustrezen LCD-zaslon ali TV-sprejemnik) prek vmesnika HDMI je seveda dobrodošla, če imate takšne potrebe, večina uporabnikov pa bo brez tega najverjetneje popolnoma zadovoljna. Seveda celotno razmišljanje temelji na predpostavki, da tako tablični računalnik kot mobilni telefon nista »podhranjena« glede strojne opreme (procesor, pomnilnik, zaslon, senzor pospeška ...). Končajmo z opozorilom: ne glede na tip naprave ne pozabite na pomen baterij, natančneje, njihove kapacitete in tem povezano avtonomijo naprave, ter morebitno možnost njihove zamenjave.

Samsung Spica i5700

Omenili smo že, da bomo tokrat nekaj več pozornosti namenili praktični uporabi. V tokratnem primeru smo uporabili Samsungov mobilni telefon Spica i5700 (http://en.wikipedia.org/wiki/Samsung_i5700) oziroma Galaxy Lite. Ta model je na trgu že več kot leto dni, zato lahko opazimo tudi določene značilnosti. Preden pa nadaljujem, se mi zdi pomembno opozoriti na nekaj dejstev iz katerih izhajajo tudi določeni sklepi oziroma razmišljanja. Sem v letih, ko mi naprave, ki jih uporabljam pri vsakodnevnem delu (npr. mobilni telefon, osebni računalnik ...), že dolgo ne pomenijo več nove igrače ali kot za nekatere celo statusnega simbola. Zato ne sodim med uporabnike, ki si za napravo, od katere so »odvisni«, želijo vedno nekaj novega – saj žal to dejstvo vodi pogosto tudi v nikoli dokončano zgodbo, povezano z odpravo otroških bolezni, spoznavanjem »posebnosti« določene naprave, iskanjem in nameščanjem nove programske opreme, primerjanjem s predhodniki in še s čim ... Rezultat tega je, da se redkeje kot običajen potrošnik odločam za nov nakup in, če je le mogoče, izbiram izdelke proizvajalcev, ki delajo na dolgi rok in ponujajo podporo (beri: posodobitve programske opreme) za posamezni izdelek tudi za nekoliko daljše obdobje. V času zamenjave mobilnega telefona se je zdelo, da to ob možnostih in ugodni ceni velja tudi za omenjeni Samsungov model i5700. Žal pa vsaj zaenkrat kaže, da je razvoj tega modela končan. Rezervni scenarij je bil močno povezan z dejstvom, da se z razvojem programske opreme za ta model ukvarja tudi skupnost v internetu, ki skrbi za modificiranje proizvajalčeve programske opreme. Več o tovrstnem početju v nadaljevanju.

SKRITE KODE

Znano je, da je pri mobilnih telefonih mogoče dostopati do skritih nastavitev prek ustreznih kod – kombinacije niza znakov oziroma številk, ki jih vnesemo prek tipkovnice aparata. Podobno velja za naprave z Androidom. Kode so lahko generične (skupne vsem) ali specifične za posameznega proizvajalca. Oglejmo si nekatere zanimivejše, ki preverjeno delujejo z i5700, seveda se lahko zgodi, da katera ne bo delovala v drugi napravi. V večini primerov škode ne morete narediti (so tudi izjeme – npr. nalaganje vdelane programske opreme) zato morate dobro vedeti, kaj počnete – vsekakor je vse na vašo lastno odgovornost !

Koristne informacije o uporabi telefona in bateriji izpiše niz *#*#4636#*#*. Privzete tovarniške nastavitve povrnemo z ukaznim nizom *#*#7780#*#*. Previdni moramo biti pri uporabi niza *2767*3855# , saj ta ne čaka na potrditev, ampak takoj izvede tovarniško formatiranje. Nadzor na vklopom in LCD-zaslonom dosežemo prek niza *#*#7594#*#*. Varnostno kopiranje zagotovimo z nizom *#*#273283*255*663282*#*#*.

Do servisnih nastavitev (Service Mode) dostopamo s kombinacijo *#*#197328640#*#*. Prek kod lahko preverimo tudi delovanje vmesnikov WLAN (*#*#232339#*#* ali *#*#526#*#* ali *#*#528#*#*) ter Bluetooth (*#*#232331#*#*) oziroma njuna naslova MAC (WLAN – *#*#232338#*#*, Bluetooth – *#*#232337#*#). Izpis natančne informacije o različicah modulov nameščene programske opreme dobimo s kombinacijo *#*#4986*2650468#*#* oziroma *#*#44336#*#*. Preverjanju delovanja LCD-zaslona in ostalih komponent je namenjen niz *#*#0*#*#*. Delovanje na dotik občutljivega zaslona lahko preverimo s testom, do katerega dostopamo z *#*#2664#*#*. Sistemske podatke zajamemo s pripomočkom SysDump (*#9900#), DataCreate (*#3282*727336*#) pa nam izpiše podatke o zasedenosti virov. Kot zanimivost navedimo dejstvo, da v tem primeru i5700 vidi 147 MB pomnilnika, in ne deklariranih 128 MB.

Kode pa niso pomembne le za dostop do podatkov. Z njimi lahko vplivamo na delovanje naprave/telefona. Praktično uporabe kode najdemo na primer, ko želimo uporabiti i5700 v vlogi modema. Najprej priklopimo telefon prek USB-kabla na računalnik in namestimo potrebne gonilnike. Povezavo prekinemo in prek tipkovnice telefona vnesemo niz *#7284# ter izberemo možnost »Modem radio buttons under UART and USB«. Nato vnesemo niz *#9090# in izberemo možnost »UART_HFK USB_Diag«. Po ponovni vzpostavitvi povezave z osebnim računalnikom prepozna računalnik i5700 kot »SAMSUNG mobile modem«. Na koncu vnesemo še potreben niz za povezavo z omrežjem mobilnega operaterja. Natančnejši opis postopka skupaj s povezavo do gonilnikov najdete na spletni strani http://forum.samdroid.net/f28/how-can-i-use-spica-modem-2389/.

Drug uporaben primer je »pomoč« GPS-modulu. Dejstvo je, da vdelani GPS-sprejemnik nekoliko nenavadno deluje, saj je včasih precej muhast pri fiksiranju lokacije. Tudi v idealnih pogojih se včasih zgodi, da sprejemnik ne deluje oziroma ne izvede inicializacije. V tem primeru vnesemo niz *#*#1575#*#* in izberemo možnost [0] Enter Standalone GPS. S tipko MENU (!) se vrnemo korak nazaj in izberemo možnost [4] Change UL, CP state ter možnost [1] Change to UL in se enako kot prej vrnemo in zapustimo servisni način delovanja.

V KORAK S ČASOM

Osnovni pogoj za posodobitev nameščene različice Androida je dostopnost novejše različice. Vedeti moramo, da lahko v spletu najdemo uradne in neuradne različice – in katera je prava ? Proizvajalci se odločajo za različne načine označevanja. Pri i5700 so različice, ki se začnejo z X, namenjene evropskemu trgu (XA – Avstrija, Francija, Nemčija, Italija, Nizozemska, Švica, Velika Britanija; XB – Danska, Norveška, Švedska; XC – Portugalska, Španija; XD – Hrvaška, Češka, Madžarska, Slovaška, XE – Bolgarija, Estonija, Kazahstan, Latvija, Litva, Rusija, Ukrajina, XF – Bolgarija, Hrvaška, Romunija, XP – Nizozemska, Francija, Italija, Španija, Poljska, Portugalska, Turčija, XW – Velika Britanija, Italija, Nemčija, Francija, Nizozemska, Belgija, Švica, XX – Avstrija, Belgija, Francija, Nemčija, Madžarska, Italija, Španija, Velika Britanija). Azijskemu trgu so namenjene različice DD, DX, ZC, ZH. S črkami se označuje izid (A – januar/2001, B – februar/2002, C – marec/ 2003, D – april 2004, E – maj 2005, F – junij 2006, G – julij 2007j, H – avgust 2008, I – september 2009, J – oktober 2010, K – november 2011, L – december 2012). Prva črka označuje letnico, druga pa mesec izida. Pri oznaki I570EXXJH7 gre za različico XX, objavljeno avgusta leta 2010.

Do novejše in starejše vdelane programske opreme (firmware) lahko pridemo prek različnih spletnih strani. Ena od najbolj priljubljenih je www.samfirmware.com/. Za prenos je potrebna brezplačna registracija. Znak # oziroma ## pri različici označujeta gesli, ki sta potrebni za odpiranje arhivske datoteke *.rar (samsung-firmwares.com oziroma samfirmware.com). Na omenjeni strani najdemo tudi pripomočka za nadgradnjo, s katerima namestimo gonilnike (Samsung PC Studio, Samsung Kies) za vmesnik USB. Za nadgradnjo bomo uporabili program Odin MultiDownloader (npr. http://samsungflash.webs.com/apps/wiki/tools, www.samfirmware.com – Flash Tools) , ki poleg firmwara potrebuje tudi datoteko ops (novejša različica spica_jc3.ops).

VLAŽNE DLANI

Tako kot pri večini podobnih besedil najprej »standardno« opozorilo. Nadgradnje se lotevate na lastno odgovornost in boste pri morebitnih težavah težko uveljavili garancijo. Celotno vsebino prenesenih datotek shranimo v poljuben imenik (npr: c:\i5700). Če napravo posodabljamo z bistveno novejšo različico, je dobro, da prej preverimo, ali ni morda potreben kak vmesni korak. Najprej namestimo program PC Studio ali Kies z namenom namestitve gonilnikov za Spico. Če smo ta korak izvedli že kdaj prej, zdaj ni potreben. Da se izognemo morebitni izgubi podatkov, naredimo še varnostno kopijo na SD-kartico(programska oprema, kontakti, nastavitve APN) ali trdi disk. Nato postavimo telefon v režim razhroščevanja USB, ki smo ga v pretekli številki že spoznali (Nastavitve > Aplikacije > Razvoj > razhroščevanje USB). Nadzorni plošči osebnega računalnika (System) med modemi in USB-krmilniki preverimo, ali vidimo Samsung Android USB Modem in SAMSUNG Android USB Composite Device.

Koraki, ki sledijo, so ključni. Najprej izvedemo povrnitev na tovarniške nastavitve. Potrebno kodo smo že spoznali – *2767*3855#. Ta korak se ne izvede v hipu, zato brez panike. Ko se telefon znova zažene, ga spet postavimo v način za razhroščevanje, ga povežemo prek USB-kabla z osebnim računalnikom in preverimo, ali je naprava vidna na nadzorni plošči oziroma v Upravitelju naprav tako kot prej. Zdaj pa zares. Izključimo USB-kabel, ugasnemo telefon in izvlečemo SIM (in morebitno SD) kartico. Izvlečemo baterijo, počakam deset do dvajset sekund, in jo vrnemo v aparat. Telefon vključimo, vendar ne tako kot običajno. Pritisnemo in držimo gumbe Volume Down , Camera in Power On, ki nam telefonski aparat postavijo v način delovanja za prenos (download). Ko je telefonski aparat v tem načinu, priključimo USB-kabel in zaženemo Odin Multi Downloader, ki ga bomo uporabili za posodabljanje (flashing) telefona. Da se izognemo morebitnim težavam, ki bi bile lahko povezane z morebitnim zastojem, v osebnem računalniku izključimo vso nepotrebno programsko opremo, ki deluje v ozadju (tudi Kies oziroma Studio), kajti če postopka nadgradnje ne bomo izvedli do konca, lahko napravo uničimo oziroma naredimo neuporabno ... Če smo vse do zdaj naredili pravilno, se v obarvanem okvirju izpiše oznaka zaznanega zaporednega vmesnika – COM Port Mapping, v polju Message pa mora biti sporočilo: Added in Detected. Če se to ni zgodilo, je priporočljivo, da z dejanjem ne nadaljujete.

V naslednjih korakih je potrebna velika pazljivost. Med možnostmi Option so aktivne Autor Reoobt, Protect OPS in Reset Time. Vrednost 300 lahko pustimo nespremenjeno. Glede na to, v kakšni obliki imamo firmware (ena ali več datotek), je odvisna možnost One Package (aktivna, če imamo en paket, sicer ne). V našem primeru smo imeli več datotek, zato smo s kliki na Boot, Phone, PDA in CSC pokazali na naše datoteke (pazite, da datotek ne zamenjate!). Če bi imeli firmware le v obliki ene datoteke, bi izbrali le možnost One Package, druge pa pustili prazne...

Ko smo stoodstotno prepričani, da so vneseni podatki pravilni, pritisnemo tipko Start. Čez nekaj minut se telefon znova zažene. Ko je aparat pripravljen, zapremo Odin in izključimo USB-kabel. Telefon lahko izključimo, vstavimo vanj obe kartici (SIM in SD) ter znova namestimo vso programsko opremo in potrebne nastavitve. Odvisno od različice firmwara, ki ga imamo, se nam privzeto izbere določena jezikovna nastavitev. V našem primeru smo s strani www.samfirmware.com/WEBPROTECT-i5700.htm prenesli različico I570EXXJH7, zato se je aparat zagnal z nizozemskimi nastavitvami. Do slovenskih pridemo s pritiskom tipke Akkord > Ikono Instellingen > Landinselling en tekst > Landinstelling selecteren > Slovenian. Preverimo še nameščeno različico. Klik možnosti Nastavitve – Vizitka telefona – Številka gradnje nam pokaže, da je v aparatu ECLAIR.XXJH7. Omenjena različica pa ne prinaša posebnih novosti glede na različico.

V aparat je treba vrniti še programsko opremo in nastavitve, ki smo jih izgubili z nadgradnjo. Zdaj že vemo, da lahko to storimo na različne načine. Prva možnost za namestitev paketov je prek USB-povezave (adb …), izberemo lahko tudi lažjo možnost. Če imamo dostop do spleta prek wi-fi povezave, najprej vzpostavimo povezavo do omrežja in spleta. Nato vnesemo podatke za svoj Googlov uporabniški račun, prek katerega bomo omogočili dostop do Marketa in tako namestili potrebno programsko opremo. Nastavitve APN za dostop do omrežij mobilnih operaterjev lahko vpišemo ročno (podatki za operaterje najdemo na strani http://samfirmware.webs.com/slovenia.htm) ali pa jih vrnemo s paketom APN Backup & Restore – seveda če smo jih prej arhivirali na kartico SD. Dodamo še pripomoček APN on-Off, ki nam omogoča nadzor nad vzpostavitvijo povezave prek mobilnega omrežja. Druge aplikacije lahko namestimo tudi iz varnostne kopije, ki smo jo naredili. Obnovitev izvedemo s programskim paketom, ki smo ga uporabili za varnostno kopijo, in ga prenesemo s tržnice.

Tudi če vas samo nadgrajevanje različice Androida ne zanima, je postopek dobro poznati. Po dobrem mesecu dni od nakupa se mi je mobilni telefon brez pravega razloga popolnoma »sesul« in se ni hotel niti zagnati – da ne bo pomote, telefon ni bil žrtev kakšnih sadističnih poskusov avtorja članka. Najprej so se pojavile težave z GPS-sprejemnikom, potem celotna programska opreme. Telefon se naenkrat ni hotel več brezhibno zagnati, ampak se je vedno znova zaganjal in ugašal. Namesto da bi šel na servis, sem i5700 raje poskusil sam nadgraditi na takrat aktualno različico (isto bi nedvomno storili tudi na servisu), s katero pozneje nisem imel nobenih težav več.

POSTANITE MOJSTER YODA

Posodobitev programske različice je le eden od korakov, ki jih lahko naredimo s posodabljanjem naprave z Androidom. Naš telefonski aparat bomo nadgradili z možnostjo korenskega (root) dostopa. Osnovni pogoj za to je pri naši naprave nameščen Android 2.1 z minimalno različico JC3 (oba pogoja že izpolnjujemo, sicer moramo najprej nadgraditi različico). Tudi za nastavitev korenskega dostopa bomo uporabljali program Odin. Za korenski dostop uporabimo eno od LeshaKovih različic (npr. 2.08 – na strani http://files.samdroid.net/files/2forum/i5700_LK2-08_PDA.7z). Datoteko odpremo v istem imeniku kot prejšnje datoteke (v našem primeru c:\i5700) in aparat izključimo ter odstranimo SIM-kartico. SD-kartico tokrat pustimo v aparatu, po potrebi vsebino kartice prej prekopiramo!). Nastavitve v Odinu so podobne kot prej (aktivni možnosti Reboot, Protect OPS, Reset Time, Ops kaže na polje datoteke spica_jc.ops), PDA pa kaže na novo datoteko i5700_LK2-08_PDA.tar. Druge datoteke imajo vrednost NONE. Aparat znova zaženemo v načinu prenosa in ga priključimo prek USB-kabla. Nato s pritiskom gumba Start zaženemo posodabljanje in počakamo, da se izvede vnovični zagon do znanega delovnega namizja telefona. Uspešnost nadgradnje lahko preverimo na vizitki ali na delovnem namizju, saj se pojavijo (glede na različico) nove ikone.

Lahko se zgod tudi, da vam se vam telefon ne »pobere« – recimo zamrzne ob zagonu. V tem primeru je najbolje uporabiti besede dobrega vojaka Švejka: predvsem brez panike. Ponovimo postopek nadgradnje osnovnega firmwara, ki smo ga uporabili pred nastavitvijo korenskega dostopa, in v večini primerov bodo težave odpravljene. S postopkom, ki smo ga opisali, dobimo možnost korenskega dostopa (poln dostop do vseh datotek) v napravi. To pomeni, da lahko nameščamo vso programsko opremo, tudi tisto, ki zahteva več pravic, kot jih ima naprava privzeto ob nakupu. Nekaj zanimivih možnosti: Wi-Fi/USB Tethering (internet prek USB-ja), varnostno kopiranje/obnovitev celotnega sistema in podatkov na SD-kartico, dostop do ukazne lupine, uporaba SD-kartice kot dodatnega pomnilniškega medija, urejanje privzetega namizja ...

Oglejmo si primer urejanja privzetega namizja. Z opisanim firmwarom smo namestili na zaslon določene ikone/programe, ki nam ne ustrezajo. Ker gre za privzeto namestitev, programov kot običajen uporabnik ne moremo preprosto odstraniti. Zaradi večjih pravic nad sistemom pa lahko uporabimo program Root Explorer (http://FreeApps4Android.blogspot.com). Po prenosu datoteke v osebni računalnik ga namestimo v telefon (adb install root-explorer.apk). Po namestitvi program zaženemo in se prestavimo v imenik /system/app. S klikom gumba Mount datotečni sistem priklopimo za branje/pisanje/brisanje. Poiščemo simbol datoteke (ikono), ki jo želimo izbrisati, in izberemo možnost brisanja. Poleg naštetega pridobimo tudi možnosti dostopa do tako imenovanega obnovitvenega načina delovanja, do katerega pridemo ob zagonu (pritisnemo tipko za zmanjšanje glasnosti in oba gumba s slušalko v spodnji vrsti).

KUHINJA

Froyo prinaša tudi nekaj zelooo uporabnih prednosti. Ena od njih je možnost nameščanja aplikacij na razširitveno SD-kartico (apps2sd). Tako lahko namestimo v napravo več paketov, kot bi jih brez te možnosti. V posodobljen in s pravicami razširjen telefon smo zato namestili paket samdroidtools.apk (http://forum.samdroid.net/). Nato smo zagnali paket in izbrali možnost Reboot > Reboot into Recovery. Po zagonu izberemo možnost izdelave particije SD-kartice (izberemo lahko celo kartico), zavedati pa se je treba, da bo vsebina te izbrisana. Po končanem formatiranju izvedemo vnovični zagon in se vrnemo v Samtdroid Tools. Izberemo možnosti Apps2sd Settings in aktiviramo obe možnosti – Enable Apps2sd in Move davlik cache to sd. Po vnovičnem zagonu je postopek končan, posledica našega posega je, da se je interni pomnilnik preselil na SD-kartico in sprostil notranjega.

Možnost nameščanja programskih paketov na SD-kartico je le ena od možnih posodobitev. Iskanje ustreznih paketov, posamično posodabljanje in zagotavljanje medsebojne združljivosti posameznih modifikacijskih paketov so lahko precej zamudni. Zato lahko z določenimi že pripravljenimi »distribucijami« ali pripomočki na spletnih straneh izdelamo lasten paket, ki vsebuje želene osnovne pakete iz posodobitve. Eden najbolj priljubljenih je SamodroidMod Kitchen, ki jo najdemo na strani http://forum.samdroid.net/f9/samdroidmod-kitchen-v-2-all-one-samsung-spi.... SamodroidMod Kitchen je spletni ROM-generator za i5700. Uporabnik lahko z njim hitro generira in iz spleta prenese unikaten ROM, v katerega lahko vključi jedro LkMod in poljubne pakete/komponente, ki so lahko originalne, modificirane ali nadomeščene s popolnoma novimi. Seveda to pomeni, da lahko uporabnik določene pakete, ki jih ne potrebuje, iz novega ROM-a tudi izključi. Pogoj za uporabo je brezplačna registracija, dnevna količina neaktivnega uporabnika pa je omejena (brez težav prenesemo eno ROM-datoteko v obdobju 24 ur).

Glede na vse do zdaj navedeno je verjetno že jasno, da potrebujemo za uporabo s programom SamodroidMod Kitchen pripravljenih datotek ustrezno pripravljeno Spico. Nameščen mora biti vsaj LK2.02, ki nam ob zagonu omogoča dostop do obnovitvenega načina. Da se izognemo morebitnim težavam, je priporočljivo narediti tudi izbris podatkov in medpomnilnika (Wipe data/cache). Če smo že uporabljali apps2sd, je priporočljivo znova izvesti postopek izdelave particije SD-kartice. Datoteko SamdroidMod prenesemo na korenski imenik SD-kartice. Znova izvedemo zagon telefona v obnovitveni način, izberemo možnost Apply any zip in pokažemo na datoteko SamdroidMod (ime v obliki -SamdroidMod(xxx...)_update.zip). Popolnoma normalno je, da prvi zagon traja nekaj dlje časa (a ne več kot 5 minut). Pri paketih SamdroidMod ste verjetno naleteli na nekatera vprašanja, na katera niste poznali odgovora. Eno od njih je vrsta različice – Resigned oziroma Deodexed. Različica Resigned je nekoliko hitrejša, Deoxed pa ponuja več fleksibilnosti (npr. menjavo tem).

Če ste morda lastnik Samsungovega i5700 in ste se odločili za namestitev lastnega ROM-a (SamdroidMod Kitchen), vas na tem mestu prepuščam igranju z novo nameščeno programsko opremo. Ugotovili boste lahko tudi, da ima posodobljen telefon tudi nove funkcionalnosti, ki jih do zdaj ni podpiral. Tako je recimo na dotik občutljiv zaslon postal zaslon na več dotikov (multitouch), kar lahko preverimo tudi s kakšnim programom na tržnici. Zaslon na več dotikov zazna sicer le dve točki hkrati, a to popolnoma zadošča za večino najpogostejših operacij (npr. zum, rotacija) , ki zahtevajo to funkcionalnost. Podobno način se lahko posodabljajo tudi določeni izdelki drugih tipov/proizvajalcev. Nedvomno pa so na tem področju v veliki prednosti lastniki mobilnih telefonov (glede na lastnike tabličnih računalnikov). Morda si boste celo zastavili vprašanje, kaj pri tovrstnih posodobitvah sploh ostane velikim in za kakšno ceno.

Toliko za tokrat, v naslednji številki bomo spoznali še drugo pogosto posodobitev in si ogledali nekatere najzanimivejše programske pakete za naprave z Androidom.
(konec prihodnjič)


Zanimivosti in nasveti
• Posodabljanje programske opreme naprav z Androidom ni samo po sebi umevno. Na tem področju so v prednosti lastniki mobilnih telefonov. Nova različica lahko prinaša tudi pomembne funkcionalnosti, ki jih ne moremo odpraviti le z nameščanjem dodatnih paketov. Pomembno se je zavedati, da morata biti za nadgradnjo izpolnjena dva pogoja – naprava mora omogočati nadgradnjo, nadgradnja pa mora biti ponujena tudi za tip naprave, ki jo ima uporabnik.
• Sprememba programske opreme ne pomeni le novejše različice. Zelo pomembna sprememba in v praksi pogosto uporabna je možnost polnega, korenskega dostopa. S tem lahko namestimo tudi pakete in zagotovimo funkcionalnosti, ki jih sicer ne bi mogli.
• Posodobitve programske opreme lahko prinesejo tudi določene izboljšave na ravni funkcionalnosti. V našem primeru smo s programsko posodobitvijo omogočili funkcionalnost zaslona na več dotikov.
• Postopek pridobivanje korenskega dostopa ni univerzalen in se od naprave do naprave razlikuje. V določenih primerih lahko uporabimo tudi namensko programsko opremo, ki je namenjena izdelkom določenega proizvajalca (npr. Easy Root) ali večji skupini izdelkov. Žal univerzalnega paketa za »generično« pridobivanje korenskega dostopa ni.
• Določeni mobilni telefoni z Androidom delujejo brez težav tudi brez SIM-kartice. Za razmeroma ugodno ceno (akcije mobilnih operaterjev) lahko mobilni telefon spremenimo v zmogljiv in uporaben miniaturni tablični računalnik (bluetooth in wi-fi vmesnik, GPS- sprejemnik, možnost povezave v mobilno omrežje brez modema (prek SIM-kartice), ki bi imel kot tak v redni prodaji bistveno višjo ceno. Prednost takšne rešitve je, da ima tudi zelo dobro programsko podporo, običajno brez večjih omejitev, vedno pa ga lahko vrnemo tudi v osnovno vlogo – pameten mobilni telefon.
• Pri različnih neuradnih posodobitvah naletimo tudi na različne skovanke, kot je recimo Frozen Eclair. Ta prinaša Froyo (Android 2.2) v navidezno okolje (Dalvik Virtual Machine – DVM), ki deluje v okolju Eclair ( Android 2.1). Skovanka je nastala iz FroYo (Frozen Yoghurt) + Eclair = Frozen Eclair. Rezultati so vidni v obliki izboljšav glede na različico Eclair.

Moj mikro, februar 2011 | Marko Koblar