V našem primeru smo izbirali med dvema modeloma z isto ceno – 118 evrov. Prvi ima 7-palčni LCD-zaslon (800 x 480 pik), 720 MHz procesor, 256 MB delovnega pomnilnika in 2 GB bliskovnega (flash) pomnilnika, ki ga je mogoče razširiti s kartico mikro SD na 32 GB, ter USB- priključek za povezavo z osebnim računalnikom. Ta model se lahko z drugimi napravami povezuje prek brezžične povezave (WLAN), zaslonsko sliko pa lahko malček predvaja tudi prek vmesnika HDMI . Malce nas je motilo opozorilo, da je nadgradnja različice Androida 2.1 na 2.2 ni mogoča, prav tako ni bilo nikjer informacije, da model podpira uporabo Android Marketa. Alternativna možnost je bil model z enakim zaslonom in zelo podobnimi karakteristikami, ki omogoča celozaslonsko predvajanje vsebine 1080p. Za večje udobje je priložen tudi daljinski upravljalnik. Prevladali so argumenti, da ta model poleg običajne povezave prek USB-ja podpira način delovanja host (priložen poseben kabel), ki omogoča priklop različnih USB-naprav (ne vseh!). V tem modelu je tovarniško podprta uporaba Android Marketa, pa tudi baterija je nekoliko zmogljivejša (deklarirano 1600 mAh). Cena, ki jo je bilo treba plačati, pa je za polovico manjši delovni pomnilnik (128 MB), ki se je pri mobilnih telefonih ob ustreznih optimizacijah izkazal kot še sprejemljiva spodnja meja. Tako kot konkurent tudi ta model ne omogoča nadgradnje z različice 2.1 na 2.2.

PRESENEČENJA

Kakovost embalaže (škatla) zasluži vse pohvale, saj jo lahko uporabimo za shranjevanje priloženih dodatkov, manj pa informacij na njej. Na njej smo lahko prebrali, da ima naprava nameščen Android 2.1/2.2 (katera različica je ni nepomembno glede na pomembne razlike med njima ), delovni pomnilnika pa naj bi imel kapaciteto 256 MB oziroma 512 MB. Podobno »elastično« je navedena kapaciteta vdelanega fotoaparata − kamere z 1,3 do 3 milijoni pik, kapaciteta vdelane baterije pa naj bi bila še večja od obljubljene (3000 mAh). S kančkom dvoma smo odprli škatlo in ugotovili, da izbrani model ni pravzaprav ne prva ne druga možnost, temveč model HaiPad MID701. Pri navedbi modela moramo biti nekoliko natančnejši, saj obstaja M701 v več različicah. Starejša ima dva USB-vmesnika in nima izhoda HDMI, posodobljena ima en USB-vmesnik ter izhod HDMI ter priložen daljinski upravljalnik. Model lahko prepoznamo tudi po oznaki -R (M701-R). Novejše različice z večjim bliskovnim pomnilnikom imajo dodatne oznake (recimo HY). V praksi se pokaže, da lahko v različico R nameščamo tudi vdelano programsko opremo (firmware) osnovnega modela, a v tem primeru izgubimo funkcionalnosti, povezane s podporo daljinskemu upravljalniku – ta ne deluje.

S pomočjo navodil in precej intuicije smo nekako prišli do zagona tablice, hitro pa smo ugotovili, da je proizvajalec nalogo naredil precej po domače. Na tipkovnici LCD-zaslona, ki se pojavlja za potrebe vnosov, sta se med običajne tipke prikradli še dve (za tipki Enter in preklop) s »kitajskimi« pismenkami. Pismenke so se pojavljale tudi pri nekaterih drugih nameščenih paketih (eoeMarket). Težavo smo hitro odpravili z namestitvijo paketa Croatian keyboard, s katerim smo pridobili tudi potrebne krilate črke. Ker nam dejstvo o mešani tipkovnici s pismenkami ni dalo miru, smo se odločili, da poskusimo napravo vrniti na originalne tovarniške nastavitve (factory reset). Prek izbir Settings > Privacy > Factory data reset smo prišli možnosti Reset device oziroma obvestila o popolni »izgubi« shranjenih informacij in aplikacij, ki smo jih namestili, potrditev možnosti pa nas je neprijetno presenetila. Napravica brisanja podatkov namreč ni želela izvesti brez USB kabelske povezave z osebnim računalnikom. Ko smo to vzpostavili, je tablica začela brisati podatke. Po vnovičnem zagonu je bila tipkovnica tablice brez pismenk.

Pri vzpostavljanju wi-fi povezave se je pokazalo, da ima podobno kot nekatere druge naprave z Androidom tudi ta težave s pridobivanjem IP-naslova prek protokola DHCP. Težavo pri povezovanju smo odpravili z ročnim vnosom potrebnih omrežnih nastavitev. Po uspešno vzpostavljeni povezavi s krajevnim omrežjem oziroma spletom smo vnesli še Googlov uporabniški račun, ki nam omogoča dostop do Marketa. Iz tega smo namestili paket System Information, ki je potrdil predvidevanje, da je v napravi namesto v prodajni akciji oglaševanih 128 MB dejansko 2 x 128 MB oziroma na embalaži deklariranih 256 MB delovnega pomnilnika. Ugotovili smo tudi, da tablica pravilno prepozna velikost bliskovnega pomnilnika (2 GB) kar ni značilnost vseh različic (informacije s spletnih forumov). Prepričani, da poznamo stojno opremo svojega tabličnega računalnika, smo se prestavili v nastavitve operacijskega sistema. Med nastavitvami (Settings) smo pod možnostmi za lokacijo in varnost (Location & security) našli nastavitve za uporabo GPS-a (Use GPS satellites). Funkcionalnost smo poskusili vključiti, zanimivo pa je, da sistem ni protestiral, saj GPS-sprejemnika tablica nima. Opozoril nas je le, da bo pri vklopu poraba energije povečana ...

Kljub nad pričakovanji solidni izdelavi HaiPada M701-R smo zelo hitro pogrešali namenske tipke. Že v preteklih besedilih, ki smo jih namenili napravam z Androidom, smo opozorili, da za udobno delo s tovrstnimi napravami potrebujemo vsaj nekaj tipk/gumbov. M701-R je z njimi prav špartansko opremljen, saj lahko znotraj sistema uporabljamo le tri. Do zdaj se je kot zelo uspešna rešitev izkazal paket Button Savior, ki na delovno namizje pričara šest namenskih tipk. Programske tipke olajšajo delo, pomenijo pa tudi bistven prihranek pri življenjski dobi tipk oziroma vdelanih mikro stikal. To je še posebej dobrodošlo, če gre za izdelke nižjega cenovnega razreda, katerih sta lahko kakovost izbranih komponent in izdelava včasih vprašljiva.

Namestitev paketa Button Savior ali bolj »lenega« SoftKeys zahteva sistem s korenskim (root) dostopom, ki ga nova naprava nima. V našem primeru smo izvedli ročno posodobitev sistema, to pa lahko storimo tudi z najnovejšo različico paketa z4root. Opozarjamo, da je takšno posodabljanje (običajno) povezano z izgubo garancije. S pridobljenim korenskim dostopom smo namestili še program za brisanje medpomnilniških datotek Cache Cleaner in spremembo lastnosti LCD-zaslona (LCD Density). Nepotrebno programsko opremo, povezano z azijskim trgom, smo odstranili z RootExplorerjem. Privzeto delovno namizje, ki deluje nekoliko leno, smo nadomestili z odzivnejšim ADW-jem. Posodobitev na ravni procesorja, ki bi omogočile navijanje (overclocking) nismo nameščali, saj skrajšajo življenjsko dobo in avtonomijo naprave in ne dajejo realne dolgoročne slike o napravi.

Nestabilnosti v tablici je pokazal tudi Skype, ki smo ga namestili iz Android Marketa. Program se je zagnal, a ni pod nobenim pogojem izvedel prijave. Težavo smo odpravili prek kabelske USB- povezave tem postopkom (orodje adb najdemo tudi v Android SDK-ju) prek ukazne vrstice:

adb devices
adb remount
adb pull /system/build.prop

V urejevalniku (npr. Edit ali Notepad) odpremo datoteko build.prop in v prvi vrstici izbrišemo # ter spremenimo vrednosti ro.kernel.android.checkjni z vrednosti 1 na 0 (ro.kernel.android.checkjni=0) ter
vrstico dalvik.vm.heapsize=24m na dalvik.vm.heapsize=32m. Po spremembah datoteko shranimo in prenesemo v M701 z ukaznim nizom.

adb push build.prop /system/build.prop
adb reboot

Po vnovičnem zagonu smo se brez težav z odjemalcem Skype prijavili v omrežje.

PRAVO POSODABLJANJE

Potep po spletnih straneh potrdi občutek, da so prodajalci opreme vse prevečkrat »premikalci škatel« in ne poznajo najbolje izdelkov in aktualnih informacij, povezanih z njimi. M701-R lahko brez težav nadgradimo na različico 2.2. Za osnovni model M701 (brez daljinskega upravljalnika) je ta že na voljo, za model R bo treba po napovedih počakati še nekaj časa. Zaradi pomembnih razlik med obema različicama Androida 2.1 in 2.2 smo želeli namestiti še različico 2.2. Potrebne datoteke smo želeli prenesti s proizvajalčeve spletne strani (www.haipad.net/endownload.asp), a so se vsi poskusi prenosa izkazali za neuspešne. Na koncu smo potrebne datoteke (M701_2.2.1-8-Mar-2011.rar) našli prek ene od spletnih strani. Ker ta različica ne podpira uporabe daljinskega upravljalnika, smo želeli tovarniško nameščeno različico ROM-a shraniti, saj lahko z njo pri težavah vrnemo tablico v prvotno stanje.

Ustrezno okolje smo zagotovili z modifikacijo ClockworkMod Recovery. Vsa potrebna orodja najdemo v datoteki telechips_M701_cw2.5.1.0.zip, ki jo dobimo na strani http://teamtelechips.naobsd.org/clockworkmod/. Modifikacijo izvedemo z zagonom datoteke install_recovery.bat, ki je videti takole:

adb push recovery.m701.img /nand/recovery.m701.img
adb shell sync
adb shell flash_image recovery /nand/recovery.m701.img
adb shell sync
adb shell reboot recovery

Zaradi zadnje vrstice (adb shell reboot recovery) se tablica znova zažene v obnovitvenem (recovery) načinu. Do tega načina lahko pridemo po izvedeni posodobitvi tako, da ob vključitvi pritisnemo »gumb« za vklop zaslona in (okroglo) tipko za vrnitev. Celotno kopijo sistema izdelamo z izbiro možnosti Backup and restore − Backup. Tovrstni način/zagon smo izbrali tudi za nameščanje modifikacije Cyanogen. V korenski imenik smo prekopirali datoteko Telechips_M701_froyo_cm6_beta.zip, izbrali možnost Install zip from sdcard − Choose zip from sdcard in izbrali navedeno datoteko. Če smo bili pri Samsungovi Spici i5700 več kot zadovoljni, se je nameščanje tokratne različice izkazalo za polomijo − da ne bo pomote, to ni krivda proizvajalca tablice! Navedena različica preživlja otroške bolezni, med katerimi je najbolj moteča popolna zmeda zaslona, občutljivega na dotik. Sistem smo povrnili v prvotno stanje v obnovitvenem načinu (z izbiro Backup and restore − Backup). Nato smo tablico nadgradili še na uradno različico 2.2, ki jo je pripravil proizvajalec. Namestitev je pokazala, da so različico naredili »malo po svoje«. Android 2.2 temelji na različici jedra 2.6.32, proizvajalčev pa temelji na različici 2.6.29. Pričakovati je, da bo končna različica hitrejša od prilagojene 2.1.

OBČUTEK

Haipad M701-R še zdaleč ni konkurenca Applovemu iPadu, z določenimi »korekcijami« pa omogoča razmeroma veliko. Všeč nam je bila možnost predvajanja videoposnetka, ki smo ga posneli po DVB-T sprejemniku proizvajalca Strong (zapis *.ts) in smo ga lahko brez potrebe po kakršnem koli pretvarjanju predvajali takoj na tablici prek USB-ključka. V praksi je za predvajanje najrazličnejših vsebin dobrodošla povezava prek HDMI-ja, natančnejše pa bo motilo dejstvo, da je slika na robovih nekoliko obrezana. Strojna oprema HaiPada M701-R še zdaleč ni slaba, baterija omogoča solidno avtonomijo. Nenatančnost pri tovarniškem nameščanju programske opreme pa precej spominja na sistem nekdanjih avtomobilov Zastava, ki jih je bilo treba najprej nekaj mesecev »šraufati«, potem pa so lahko lep čas služile svojemu namenu. Pred nakupom se je zato treba odločiti, ali vam izdelek, kakršen je, ustreza, ali pa boste žrtvovali nekaj časa in ga nekoliko »obklesali« in naredili iz njega popolnoma spodoben izdelek za nizko ceno.

Zanimivosti in nasveti

• Prenos posodobitev vdelane programske opreme s proizvajalčeve spletne strani je praktično nemogoč. Aktualne različice lahko brez težav prenesemo s strani http://apads.com.au/downloads/firmware/telechips/.
• Modifikacija Clockwork Recovery omogoča izdelavo celotne kopije sistema (bit za bitom) in njegovo obnovitev. Clockwork Recovery lahko uporabimo tudi za brisanje podatkov in nameščanje uporabniških ROM-ov v napravo.
• Korenski dostop do M701 lahko pridobimo z ročnim posegom ali z novejšo različico z4root. Pridobitev korenskega dostopa je pogoj za določene skoraj nujne posege. Eden od teh je nameščanje dodatnih programskih tipk.
• USB lahko v M701 deluje v dveh načinih. Pri prvem načinu uporabimo USB-kabel za povezavo z osebnim računalnikom. Pri drugem, OTG (http://en.wikipedia.org/wiki/USB_On-The-Go), pa lahko na tablični računalnik priključim USB-napravo (tipkovnico, miško, USB- ključek). Žal niso podprti vsi tipi naprav (npr. vmesnik bluetooth, GPS-modul).
• Pomemben element tablice so tudi pomnilniki. Zunanje USB-naprave so priključene v imenik /scsi, kartica mikro SD pa v /sdcard. Notranji bliskovni pomnilnik je priključen v imenik /nand.
• Uporabniki mobilnih telefonov z Androidom se bodo verjetno navdušili tudi nad takšnim ali drugačnim tabličnim računalnikom. Dejstvo pa je, da se bo veliko funkcionalnosti v tem primeru podvajalo – še največja pridobitev je bistveno povečan zaslon.
• Pohvalno je, da proizvajalec vdelani programski opremi prilaga tudi potrebno programsko opremo za posodobitev, skupaj s potrebnimi gonilniki in natančnim opisom postopka nadgradnje.
• Funkcionalnost nameščanja aplikacij na kartico SD (App2SD), ki jo poznamo predvsem iz različice Froyo (Android 2.2) lahko nadomestimo s pripomočkom Link2SD. Njegova namestitev zahteva izdelavo dveh particij (FAT32 in ext2).

Moj mikro, april 2011 | Marko Koblar