Postavimo si hipotetično vprašanje. Kako bi razsodil sodnik slovenskega sodišča, če bi moral odločati glede kazni za gospo iz Amerike (glejte okvir »Hiša za dvajset skladb«) , a na osnovi naše zakonodaje in dokazanih dejstev. Na voljo ima dva zakona.

Svoje dragocene podatke ste zapekli na nov medij! Oddahnili ste se, saj živite v zmotnem prepričanju, da je medij večen. Se sanja pa se vam ne, da morda čez nekaj let do teh podatkov ne boste več mogli. Kolikšna je torej življenjska doba največkrat uporabljenih medijev?

Kaj pričakujemo, je dokaj enostavno našteti. Trik je v vprašanju, kdaj bo to zaživelo. Če sklepamo iz preteklosti, potem ne moremo biti optimisti. Že pri obstoječi kartici so obljubljali veliko, pa večina obljub nikoli ni bila iz manj ali bolj razumljivih razlogov realizirana. Na kartici zavarovanja na primer ni niti krvne skupine zavarovanca, kaj šele podatkov o alergijah, pa čeprav so primeri, ko poznavanje tega lahko reši življenje.

»Oprostite, a vaša kartice ni potrjena. Prosim če stopite do terminala!« Zoprna zadeva, če sem vam pripeti, še posebej če terminala ni v isti zgradbi ali pa je celo v drugem kraju. Čez leto in pol bo to postal le še spomin na stare čase.

Biblijski izrek, »ne naredi tistega, kar ne želiš, da drugi storijo tebi«, je morda na prvi pogled za časom, prav nič »frajersko« in predvsem povezano z religijo ...

Več ali manj imamo vsi možnost dostopa v internet bodisi doma, v šoli ali službi. Popolnoma vseeno je, kaj tam počnemo, klepetamo s prijatelji, igramo spletne igre ali preprosto zabijemo čas s pohajkovanjem po navideznih svetovih. Vse to so storitve interneta. Zanima nas le naslednje: ste osebno zasvojeni z internetom, zaradi česar trpi vse drugo?

Otroci so odšli za počitnice k stari mami v idilično podeželsko okolje. Kaj so počeli ves ta čas? Čepeli so v hiši pred računalnikom in se niso brigali za nič, kar se je dogajalo okoli njih«. Res želite, da vaš otrok ali partner postane tak »vaški posebnež«? Sploh obstaja zasvojenost z internetom ali gre zgolj za vedenjski vzorec, ki čez čas mine?

Na stres smo se žal nekako navadili in postal je del našega življenja. Stresu se vsak upira, kakor ve in zna. Kaj je stres? Uradna medicina obravnava stres kot fizično ali psihološko poživilo (stimulans), ki lahko povzroči duševno ali psihološko reakcijo, to pa lahko vodi v bolezen. In kaj imajo opraviti s stresom računalniki?

Stres počasi postaja zgodba, primerljiva z evforijo shujševalnih kur ali mazil za odpravo celulita. Je stres resničen ali ni in ali se ga sploh zavedamo? Ker rezultatov ni mogoče preprosto meriti, je področje zanimivo za različne šarlatane, ki ponujajo takojšne rešitve. Lahko računalnik pomaga? Da, če bi ta presneta »kišta« delovala tako, kot bi morala. Kaj pa kakšna konkretnejša pomoč?