Informacijska tehnologija je v avtomobile do zdaj prihajala bolj kot ne skozi stranska vrata. Razvoj infozabavnih sistemov je krepko zaostajal za tistimi v zunanjem svetu, včasih se je zdelo, da so jih vgradili po sili razmer, ne pa z upoštevanjem dolgoročne strategije. Večina tovrstnih sistemov je zato zgrajenih okrog običajnega avtoradia, kar ni ravno v prid uporabnosti in intuitivnosti.

Veliko smo že pisali o projektu Car 2 Car Communication, ki v okviru posebnega konzorcija snuje tehnološke rešitve, ki bodo zmanjšale možnost prometnih nesreč, a vedno smo se pri tem posvečali predvsem varnosti potnikov v avtomobili. Na cesti pa je še vrsta drugih udeležencev, ki so še bolj ranljivi – med njimi so na visokem mestu zagotovo vozniki motociklov. V njihovo dobro pri konzorciju sodeluje Honda, ki je nedavno predstavila, kaj jim je uspelo razviti v zadnjih nekaj letih.

Mesta so zatrpana, po vsem svetu. Lani se je prvič zgodilo, da je v njih živela več kot polovica svetovnega prebivalstva, do leta 2050 naj bi ta delež narasel celo na 75 odstotkov. Skupaj z gostejšo poselitvijo, ki naj bi načeloma prebivalcem približala najnujnejše službe in storitve, se gosti tudi promet na mestnih ulicah.

V Nemčiji v povprečju mine okrog 15 minut od časa, ko so reševalci obveščeni, do trenutka, ko pridejo na kraj prometne nesreče. Če ga pravočasno najdejo, seveda. Sporočanje natančne lokacije prometne nesreče je predvsem zunaj naselij dostikrat prezahtevna naloga za udeležence in priče, zato je zadnji čas, da jim na pomoč pride sodobna tehnika.

Razlog za vsakodnevne kolone na cestah po vsem svetu je prevelika gostota prometa. Preprosto, mar ne? No, v 21. stoletju bi pričakovali, da bomo tudi za to težavo našli kakšno sodobno rešitev, saj je jasno, da vsaj v mestih dodatno gnečo povzročajo tudi neprilagojeni semaforji. V nemškem Ingolstadtu so to poletje že lahko preizkušali nov sistem vodenja prometa, s katerim naj bi se zastoji v križiščih bistveno zmanjšali.

Okoljska zavest je danes tako prežela družbo, da so se ji pokorili celo izdelovalci avtomobilov. Niti famozna svetovna naftna kriza v zgodnjih sedemdesetih let ni sprožila toliko ukrepov za zmanjšanje izpustov kot zadnji dogodki, ki jih je cena nafte samo še dodatno podžgala.

Pravzaprav je zanimivo, kako dolgo tehnologijo že poznamo, a jo izkoriščajo v povsem druge namene. Radarska tipala so namreč uporabna ne samo za meritve hitrosti, pač pa tudi omogočajo varnejšo vožnjo, še zlasti v gostem prometu. Na tem mestu smo že pisali o sistemu, ki jih v svoje avtomobile vgrajuje Volvo, tokrat pa zgodbo zaokrožujemo še s podrobnimi podatki o podobni tehnologiji pri Audiju, hkrati pa so pri Daimlerju oziroma Mercedes-Benzu že pridobili podatke o tem, kako se njihov sistrem Distronic Plus obnese v praksi.

Na tem mestu smo že velikokrat pisali, kako avtomobili postajajo čedalje pametnejši, celo avtonomni, in se hkrati spraševali, ali ni daleč čas, ko bo voznik na dolgih vožnjah lahko mirno prebiral časopis. No, za to bodo potrebne tudi spremembe v mišljenju in družbi nasploh, pred tem pa se bomo morali navaditi tudi na to, da bo avtomobil – čutil, da lahko pride do nesreče.

Smrtne nesreče, ki se dogajajo predvsem pri veliki hitrosti, so tragične, a večino voznikov dodobra pretresejo že na videz nedolžna trčenja, ki se zgodijo v mestu, pri majhni hitrosti in se le redko končajo drugače kot z materialno škodo. Statistike kažejo, da se kar 75 odstotkov vseh nesreč zgodi pri hitrosti manj kot 30 km/h, nanje pa bo imunih vse več sodobnih volvov – najprej so sistem preprečevanja trkov pri majhnih hitrostih predstavili v modelu XC60.

Ojoj, zdaj smo pa tam: internet se seli tja, kjer večina poslovnežev preživi velik del jutra in poznega popoldneva. V avtomobil. Navsezadnje ni to nič nenavadnega, bolj zoprno se zdi dejstvo, da je vožnja precej stresna zadeva, med katero brskanje po spletnih straneh nima dosti skupnega z varnostjo. A ne bojte se. Menda je vse skupaj narejeno tako, da nam bo predvsem v pomoč, ne pa v nadlego ali celo nevarnost. Želimo si, da bi bilo res …