A kruto dejstvo ostaja: povprečen avtomobil vsaj 90 odstotkov svojega življenja preživi na mestu, parkiran. Smernice glede uporabe avtomobilov skušajo v drugo stran obrniti predvsem v najrazvitejših državah, pri čemer uporabljajo vse bolj inovativne prijeme. Zadnji med njimi je iz Nemčije, kjer je v Ulmu zaživel sistem Car2Go.
VISOKOTEHNOLOŠKI RENT-A-CAR
Za storitvijo stoji Daimler s svojimi Smarti Fortwo, ki so parkirani po vsem mestu. Vse skupaj sicer res spominja na klasični rent-a-car, a z nekaterimi dodelanimi, sodobnemu času prilagojenimi podrobnostmi. Komur je tako všeč, lahko avtomobil rezervira vnaprej, najbrž pa je še zanimivejša možnost spontanega najema, ko uporabnik ob cesti sreča prost avtomobil. Celoten sistem je namreč pripravljen tako, da bi moralo biti, vsaj v središču mesta, vsaj eno vozilo na voljo le nekaj minut hoje stran od katere koli točke. Drugačno kot pri rent-a-caru je tudi vračilo vozila: uporabnik ga preprosto pusti kjerkoli znotraj meja mesta – tam ga bo prevzel nekdo drug.
Za lociranje vozil poskrbi telematski sistem, ki omogoča tudi pomoč pri iskanju najbližje postavljenega avtomobila. Uporabnik lahko pokliče v centralo ali pa položaj najde po internetu, seveda tudi preko mobilnega telefona. Sicer pa bodo avtomobili iz sistema Car2Go parkirani ob cesti, v središču mest, na letališčih in drugih prostorih, kjer je težko najti prosto parkirno mesto, pa tudi na posebej označenih parkiriščih. Kdor bo avtomobil rezerviral (največ 24 ur pred uporabo), bo podatek o točni lokaciji še pravočasno izvedel prek kratkega sporočila.
Pred začetkom uporabe se mora uporabnik registrirati v internetu, nato mu pošljejo nalepko z elektronskim čipom, ki jo nalepi na vozniško dovoljenje. Tega mora približati bralniku, ki je postavljen na spodnji levi del vetrobranskega stekla, in tako odkleniti avtomobil. Za večjo varnost je treba pred uporabo vtipkati še osebno kodo, s čemer se sprosti ključ, ki je spravljen v posebnem ohišju. Zraven je še predplačna kartica za točenje goriva, ki jo je mogoče uporabljati med najemom – si bodo pa menda prizadevali, da bo v avtomobilih navadno dovolj goriva za enodnevno uporabo. Pred začetkom vožnje je treba poslati še eno informacijo, in sicer o čistoči in siceršnjem stanju vozila – tako želijo zagotoviti, da bodo avtomobili vedno v dobri ali vsaj zadovoljivi kondiciji.
Čas najema je lahko poljubno dolg, saj avtomobil ostane »rezerviran« za uporabnika tudi, ko se ta ustavi oziroma parkira. Je pa vprašanje, ali se mu to splača. Storitev se namreč zaračunava podobno kot telefonski klici: na minuto. V Ulmu je treba za vsako minuto najema plačati 19 centov, v ta strošek pa je zajeto vse: najem, zavarovanje, gorivo in pristojbine. Cena se ob daljšem najemu vendarle nekoliko uskladi in naj bi bila zato primerljiva s ceno običajnega rent-a-cara. Uporabniku ni treba plačevati nobene mesečne naročnine, prav tako se na nikakršen drug način dolgoročno ne zavezuje. Najemnino je treba poravnati s klasičnim mesečnim zbirnim računom.
Za na videz preprostim poslovnim modelom se skriva dokaj zapleten proces, v katerega so vključeni tudi zaposleni, ki se vozijo po mestu in skrbijo za vzdrževanje vozil, točenje goriva in podobno. V vsakem vozilu je vgrajen navigacijski sistem (seveda je brezplačen za uporabo), ta pa je samo del telematskega sistema, ki omogoča preprost nadzor nad trenutno lokacijo vozil in njihovim stanjem. Uporabniki lahko uporabijo tudi brezplačno telefonsko zvezo s centralo, če bi jih karkoli zanimalo glede vozila ali pa, če bi naleteli na težave.
POSKUSNI »KUNCI« SE ŽE VOZIJO
Car2Go je svojo testno pot začel konec oktobra letos v nemškem Ulmu. Prvih 50 vozil so namenili zaposlenim v Daimlerju in njihovim sorodnikom. Glavni cilj prve faze projekta je pridobiti dovolj praktičnih izkušenj, analizirali bodo sam koncept storitve in način uporabe vozil. Spomladi prihodnje leto bodo vse skupaj odprli javnosti, prebivalcem Ulma in gostom v mestu, število vozil pa povečali na vsaj 200. Hkrati se že dogovarjajo z nekaterimi večjimi mesti, kjer bi morali zagotoviti tudi nekaj 1000 vozil v floti, z njimi pa bi ponekod, denimo v Parizu, celo konkurirali podobnemu sistemu za izposojo koles.
Pri Daimlerju na očitke o nesprejemljivosti avtomobila v mestnem prometu zelo jasno odgovarjajo. Projekta so se lotili z najmanjšim avtomobilom, ki edini omogoča parkiranje na le polovici sicer odmerjenega prostora na parkiriščih. Prav tako so skrbno izbrali pogon, gre za dizelski model, ki med serijskimi avtomobili trenutno v zrak izpusti najmanj ogljikovega dioksida. S tem projektom pa bi radi tudi dosegli, da se družine ne bi več odločale za nakup več avtomobilov, pač pa bi, kadar bi ga potrebovale, odpeljale tistega z ulice. Skratka, v današnjem svetu, ki skrbi za okoljevarstvo in je tehnološko dobro opremljen, bi sistem lahko celo uspel. Kdove, morda pa ga bomo kdaj srečali tudi pri nas?
Moj mikro, november 2008 | Boštjan Okorn
