Ta kratka srhljivka je seveda popolna izmišljotina, toda ali lahko res računate na to, da se vam nikdar ne bo zgodilo kaj takega? Morda se med vami celo najdejo nesrečniki, ki so pravkar podoživeli bolečo izkušnjo? Očitno mi sprenevedanje ne gre najbolje od rok, zato si raje takoj nalijmo čistega vina – zgodbica iz uvoda je napisana po popolnoma resničnih dogodkih prejšnjega meseca, in če je med vami kdo, ki se še nikar ni srečal s pokvarjeno (corrupt) datoteko, hočem del njegovega telesa spremeniti v talisman in ga nositi do konca svojih dni.

ZAKAJ?

To je vprašanje, ki bo marsikomu kradlo spanec, ko se bo datoteki nenadoma zmešalo in se pod nobenim pogojem ne bo več dala odpreti. Najobčutljivejši čas za datoteko je trenutek, ko jo shranjujemo. Če se takrat zgodi napaka v programu, zmanjka elektrike, je na disku ali drugem mediju poškodovano mesto ali pa se vmeša virus, se bo datoteka shranila napačno in se je pozneje ne bo dalo odpreti. Žal zdravje datoteke ni varno niti, ko je že enkrat uspešno shranjena. Še vedno nanjo prežijo enake nevarnosti, z dodatkom živčneža s prstom na tipki Delete. Če je bila vsaj enkrat v svojem življenju normalna, to v določenih primerih olajša njeno reševanje (recovery). Pokvari se lahko katerakoli datoteka, vključno s sistemskimi, kar navadno vodi v katastrofo dosti večjega obsega – a za potrebe največjega števila uporabnikov so verjetno najaktualnejše datoteke pisarniških programov, kot sta Microsoft Office in OpenOffice.org, na katere se bomo tudi osredotočili. Najprej je pametno vedeti, kaj sploh lahko vodi v okvaro datoteke, in se tem najpogostejšim napakam izogniti. Tako je mogoče preprečiti marsikatero težavo in se tudi izogniti preostanku branja razvlečenih člankov, kot je tale.

Nekaj teh pravil je zelo preprostih in očitnih, a žal so stvari navadno očitne šele, ko jih omenimo ali naredimo narobe. Vsi vemo, da se komplicirane reči pokvarijo hitreje kot preproste. Več različnih elementov in dodatkov ko bomo strpali v dokument, večja je možnost, da pride do napake. Razne slike, ugnezdene tabele, animacije, zemljevidi dokumenta in podobno so uporabni in očem prijazni, a žal lahko pripomorejo k težavam pri branju datotek, sploh če uporabljamo različne urejevalnike ali njihove različice, hitreje pa bo prišlo do napake tudi ob shranjevanju takšne umetnine. Prav tako bomo hodili po robu prepada, če bomo dokumente shranjevali v trenutku, ko računalnik že tako ali tako za stavo melje po disku in ima večino RAM-a natlačenega s kupom podatkov, ki puščajo na vse strani. Če torej opazite, da se stvari zatikajo, je vedno najbolje zapreti nepotrebne aplikacije, ustaviti nepotrebne procese, datoteko previdno shraniti in znova zagnati operacijski sistem ali vsaj urejevalnik dokumentov.

Vsi smo navajeni, da nam tiskalniki na vse načine poskušajo greniti življenje. Medtem ko je večina perifernih naprav popolnoma pridnih in poslušnih, ima tiskalnik vselej lastno voljo in se bolj ali manj požvižga na ukaze računalnika. Rad tudi uničuje drag foto papir in pljuva prav tako drago črnilo po še dražjih srajcah. Kot da vse to ni dovolj, ima zlovešči tiskalnik še en načrt – lahko se zgodi, da se bo nič hudega sluteča datoteka pokvarila, če jo shranimo med tiskanjem, saj tiskalnikov gonilnik rad dela razdejanje po pomnilniku. Čeprav bi si po izkušnjah sodeč lahko mislili, da je ta proces naraven in normalen za tiskalnike, k sreči ni tako. Če je z gonilniki vse v redu, vsaj običajno ne bodo divjali po pomnilniku in pobijali naključnih datotek, zato je pametno imeti vedno nameščene pravilne in redno posodobljene gonilnike in upati na najboljše. Tako se lahko izognete vsaj enemu od načinov, kako vas bo vaš tiskalnik poskušal oropati volje do življenja.

Še en pogost krivec za pokvarjene datoteke je lahko trdi disk. Ta krotka komponenta računalnika, ki je pozabljena, dokler deluje normalno, je lahko nenadoma zelo pomembna, ko gre kaj narobe. Žal noben medij ni neranljiv in večen, zato je dobro vsake toliko časa preveriti integriteto diska. Ni namreč dovolj, da disk deluje – trdi diski na srečo zelo redko umrejo nenadne smrti, so pa nagnjeni k počasnemu pridobivanju poškodovanih sektorjev. Ti lahko sčasoma zavzamejo velik del diska. Če v enega od njih shranimo datoteko ali del datoteke, ta seveda ne bo normalna. Smotrno je torej, da uporabimo enega od programov za preverjanje zdravja diska. Teh programov je cela kopica, večini uporabnikov pa bi moral popolnoma zadostovati sistemu Windows lastni Scandisk, zasnovan na DOS-ovem CHKDSK-u. S pravočasnim odkrivanjem poškodovanih sektorjev bomo lahko uspešno predvideli tudi morebitni odhod diska v hardverska nebesa, na katerega se bomo lahko pripravili s pravočasno izdelavo varnostne kopije (backup) in obredom po izbiri.

Ko smo že pri varnostnih kopijah in obredju – te so nesporne kraljice zaščite pred izgubo datotek in njihova vestna izdelava je najboljša zaščita pred nevšečnostmi. Ves trud z reševanjem pokvarjenih datotek je odveč, če imamo nekje shranjeno še eno kopijo. Če bi bile naše mame kaj prida, bi nam že v otroštvu poleg umivanja zob in striženja nohtov vcepile tudi izdelovanje varnostnih kopij. Žal nas večina te navade ni razvila v otroštvu, zato zdaj za to drago plačujemo. Naredite si uslugo in začnite negovati to lepo navado še danes – nekega dne si boste zelo hvaležni.

Še ena od na videz zelo preprostih situacij, ki nam lahko pokvari ves trud z datoteko je, če slučajno med delom zmanjka elektrike. Večina sodobnih urejevalnikov besedil podpira neko vrsto sprotnega shranjevanja, tako da lahko v tem primeru iz začasne (temporary) datoteke nazaj pridobimo vsaj del opravljenega dela. Pametno je preveriti, ali imamo te možnosti v programih vklopljene, v občutljivejši primerih se splača investirati tudi v UPS. Nepredvidljiva nevarnost so lahko razni virusi in drugo škodljivo programje. Tem se izognemo na dobro znane načine, a je kljub previdnosti pri odpiranju in prenašanju datotek vseeno dobro poskrbeti za protivirusno zaščito. To pri današnji veliki izbiri odličnih brezplačnih protivirusnih programov ne bi smel biti problem.

ČRNI SCENARIJI

Z datoteko se je zgodilo nekaj strašnega in naenkrat je ni več na voljo. Čeprav je rezultat v vseh primerih podoben, je lahko vzrokov mnogo, in prav toliko je tudi rešitev. Kaj vse je lahko šlo narobe?

* Datoteka se je izbrisala: Nekaj ali nekdo je datoteko izbrisal(o) in nikjer več je ni videti.

* Datoteka se je izbrisala, a ostala je začasna kopija: Glavne datoteke ni več, toda na srečo je v začasni mapi (Temp) urejevalnika ali začasni mapi uporabnika ostala bolj ali manj ažurna začasna datoteka.

* Datoteka je na mestu, a se je ne da odpreti: Morda so krivi nezdružljiv urejevalnik, pokvarjena glava datoteke ali napaka na disku. V vsakem primeru datoteko vidimo, a je ne moremo odpreti.

Moj mikro, december 2011 | Špela Šalamon |