Kar nekaj let je že tega, ko sva s kolegom razmišljala, kako inovativno bi bilo napisati celoten roman z SMS-sporočili. In prav slednje so za glavno idejo posvojili fantje podjetja Odeo. Leta 2006 so splovili spletni servis, ki naj bi posnemal komuniciranje prek SMS-sporočil. Od tod izvira tudi glavna »hiba« tega družabnega omrežja: omejitev sporočil na 140 znakov. Iz mobilne telefonije kratkih povedi navajeni uporabniki so novinca bliskovito vzeli za svojega. Na spletnem nebu je zasijala nova zvezda, imenovana Twitter.

Vmesnik storitve Twitter je napisan v programskem okolju Ruby on Rails. V strežniku je spočetka v ozadju za pravilno delovanje skrbel namensko spisan servis Starling, ki ga je pozneje zamenjal lasten sistem za čakajoča sporočila, spisan v programskem jeziku Scala. Celotno okolje je zastavljeno programerjem prijazno, saj omogoča integracijo drugih spletnih storitev in skupkov kode. Zato ne čudi plejada pripomočkov, ki jih najdemo na široko po spletu. Po zadnjih podatkih naj bi bilo takšnih Twitterjevih programčkov že več kot 70.000. Twitter načeloma deluje po sistemu bralcev, angleško jih poimenuje followers, ki redno sledijo vsebini na naši strani. Vendar to ne pomeni, da vsebina ni dostopna drugim osebam.

ŠIROKA UPORABA »ČIVKANJA

«
Storitev družabnega omrežja Twitter je izredno nalezljiva in s svojo preprostostjo osvaja množice. Uporabniki storitev izkoriščajo v najrazličnejše namene, tako se je v preteklosti že aktivno udeležil raznih kampanj, uporabili so ga v izobraževalne namene, učinkovit je bil v številnih nujnih primerih, z njegovo pomočjo so protestniki protestirali, podjetja pa so ga posvojila za stike z javnostjo ali ga uporabila za razne ankete. Verjetno je najbolj razvpit primer uporabe omrežja pristanek letala na reki Hudson. Twitter je bil namreč prvi medij na svetu, kjer se je pojavila novica o dogodku, objavil jo je očividec, ki je z mobilnim telefonom prehitel vse poročevalce. Primer izdaja strašljivo moč Twitterja, saj daje v nič klasične načine poročanja. Tako hitro, tako pristno kot prek tega družabnega omrežja, svojih bralcev ne moreš »zadovoljiti« na noben drug način. Zato so storitev posvojile tudi vse velike korporacije. Za primer navedimo ravnanje podjetja Sony, ki je v primeru nedavnega, februarskega mrka igralnih konzol Sony Playstation 3 komuniciralo s svojimi kupci izključno na Twitterjevi strani oziroma z njegovimi kratkimi sporočili. S to potezo je Sony ustvaril občutek varnosti. Ker so bili oškodovanci takoj in redno obveščeni o težavah, jim po njihovi odpravi še na misel ni prišlo o kakšnih pritožbah. Še več, podjetje nekateri zdaj še bolj kujejo v zvezde.

V srži je Twitter omejen. Vendar ljudje smo iznajdljiva bitja, zato uporabniki storitve v 140 znakov spravijo čuda stvari. Pojavil se je specifičen sleng, ki olajša komunikacijo. Kratice kot so omg (oh my god – izraz začudenja), lol (loughing out loud – smeh) in btw (by the way – mimogrede) so že ponarodele, medtem ko so druge še dokaj neznane, ema (email address – elektronski naslov), bfn (bye for now – slovo) ali kk (cool cool – super). Za vse začetnike toplo priporočamo spletno stran www.twittonary.com, ki bo razjasnila marsikatero neznanko pri učenju novega »jezika«, saj vsebuje odličen slovar izrazov ter krajšav, na katere naletimo ob uporabi spletišča Twitter.

Prav tako sporočila v tej družabni skupnosti že dolgo niso omejena izključno na besedilo. S pomočjo servisov za rezanje naslovov je moč objavljati dolge spletne povezave. Trenutno najzmogljivejši (beri: najpopularnejši) predstavnik branže, ki jo je osnoval servis TinyURL, je bit.ly. V sporočilih je s pomočjo podobnih servisov možno objavljati tudi slike ter zvočne ali zvokovne posnetke (TinyPic, Tvider …). Ti multimedijsko gradivo običajno shranijo v svojih strežnikih ter posredujejo povezavo, ki jo nato zlahka objavimo znotraj omejitev omrežja Twitter.

NEVARNOSTI PREŽIJO

Zdi se, da je razmah družabnega omrežja Twitter prinesel s sabo kar nekaj varnostnih vprašanj. Grožnje lahko v grobem razdelimo na pet skupin. Varnostne luknje so pomanjkljivosti v programski opremi samih razvijalcev. Nepridipravi jih izkoriščajo za lažne objave (false tweets), krajo identitete ali prevzem uporabniških računov. Velika težava so vdori v zasebnost. Sem sodijo napadi s prestrezanjem uporabniških podatkov (phishing attack), ko ljudje neprevidno klikajo neznane spletne povezave, ki nato od njih zahtevajo osebne podatke, v našem primeru gre za prijavo v Twitter. Uporabniki tako nevede izdajo zaupne informacije ter dostop do svojih spletnih vsebin, s katerimi od tega trenutka dalje zlikovci prosto razpolagajo. Ker Twitter omogoča objavljanje sporočil prek telefona, je ob poznavanju mobilne številke, povezane z določenim uporabniškim računom, možno objavljati lažna sporočila. Takšnemu načinu vdiranja angleško rečemo SMS-spoofing.

Naslednji velik problem omrežne skupnosti je neprimerna vsebina, ki vztrajno klije v številnih Twitterjevih računih. Sem spadajo vsebine povezane z nasiljem ali razne sprevrženosti, ki v bistvu niti niso neobvladljive, saj jih ni težko cenzurirati.
Večjo težavo pomenijo prevarantski »tweeti«. Takšen je bil pred kratkim odkrit primer prevarantov, ki so se predstavljali kot skupnost Boston411 in navidezno prirejali sejem poročnih oblek. Na lažno prireditev, ki naj bi potekala od 5. do 7. marca v bostonskem Hynes Convention Centru, se je ob zvenečem imenu prirediteljev prijavilo lepo število razstavljavcev, ki so za svoj razstavni prostor odšteli nič kaj navideznih od tristo do nekaj tisoč dolarjev. Za zdaj jih še niso prijeli.

V povezavi z omrežjem Twitter je veliko govora o izdaji zaupnih podatkov. V to skupino prištevamo tako primere, ko posameznik izda poslovno skrivnost, kot tudi dogodke, ko po nesreči pove vsemu svetu kakšen občutljiv podatek o sebi. Javnosti je poznan spodrsljaj izraelskega vojaka, ki je na sorodni storitvi Facebook celemu svetu razkril podrobnosti vojaške operacije. Podobnih nerodnosti je tudi na Twitterju mnogo, še več pa je takšnih, kjer posameznik objavi informacijo o trenutni lokaciji oziroma kaj počne. Težava nastane, ko nekdo napiše, da ga teden dni ne bo doma, ker gre na poslovno potovanje, na primer v Mehiko. Kar predstavljajte si, kakšno nespodobno povabilo je taka informacija roparjem. Če ne verjamete, da je takšnih nespametnežev veliko, pokukajte na stran http://pleaserobme.com. Presenečeni boste. Še zadnja opozorilna luč se nam prižge, ko opazimo, da Twitter poleg osebnih podatkov skrbno beleži tudi digitalne prstne odtise (npr. IP-številko uporabnika) do katerih je razmeroma lahko priti.

ŠČITITE ZASEBNOST

Zaradi naštetih nevarnosti, ki prežijo na slehernika v omrežju Twitter, je dobro prej poskrbeti za lastno zaščito. Vedno se je treba zavedati, kaj počnemo. Nikoli ne zaupajte spletu osebnih informacij! To velja tako za telefonske številke, naslove in elektronsko pošto kot tudi za zaupne podatke iz zasebnega življenja. Kaj lahko se zgodi, da zaradi udejstvovanja v družabnih omrežjih kdaj izgubite službo. Dobršna mera pozornosti je priporočljiva pri uporabi izbirnih vsebin, na primer označba trenutne lokacije (Geotagging), kjer se vašemu sporočilu samodejno doda tudi kraj, od koder ste ga objavili. Previdnost ni odveč pri uporabi tretjih aplikacij. V mislih imamo objavljanje »tweetov« s programsko opremo, ki nam olajša tovrstno dejavnost. Nekaj takšnih aplikacij za operacijski sistem Linux boste spoznali ravno v pričujočem članku. Preden lahko take programe sploh začnemo uporabljati, jim je treba podati podatke o uporabniškem računu. Samo po sebi to ni sporno, a ti pripomočki vsebujejo marsikatero varnostno luknjo velikosti Postojnske jame, ki jo nepridipravi zlahka izrabijo in se tako polastijo uporabniškega imena ter gesla za prijavo v Twitter.

Najboljša preventiva pred krajo uporabniškega računa je redno spreminjanje prijavnega gesla. Posebnost Twitterja so kratki spletni naslovi, ki v sebi skrivajo daljše, resnične URL-poti. Pred klikom na tako podano povezavo je treba pozorno pregledati končni cilj ter se prepričati o njegovi dobronamernosti. Če je le možno, uporabljajte zasebnost! Twitterjev račun je na začetku javen, kar je lahko velika težava. Zato pojdite pod Twitterjeve nastavitve (Twitter Settings) in obkljukajte možnost zaščite sporočil (Protect My Tweets). Za zadnji žebelj v krsti morebitnim zlorabam vašega računa je v lokalnem računalniku treba imeti posodobljeno protivirusno programsko opremo in zmogljiv požarni zid.

Moj mikro, Aprila 2010 | Aleš Forte |