Ker bomo v članku predstavili samo programe, ki delujejo v operacijskih sistemih Linux, smo že v osnovi varnejši pred prevarami, saj so ti težje obvladljivi in manj priljubljeni. Velja, da je številčnost uporabnikov sorazmerna s številom nevarnostmi, ki prežijo na njih. Poleg tega je Linux na voljo v različnih okusih, ki se med seboj malo razlikujejo, a ravno dovolj, da zanje ne veljajo ista pravila. Vsaj kar zadeva zlonamerno kodo.

Predstavili vam bomo nekaj pripomočkov za delo v družabnem omrežju Twitter. Med seboj so si dokaj različni, zato je na vas, da izberete sebi primernega. Bodite pozorni na tako dobre kot slabe lastnosti posameznega programa, zavedajte se svojih potreb in pametno izberite. Z vsakim izmed njih vam bo lažje kot pri delu v spletnem brskalniku. Zlasti če vam brez rednega »tweetanja« živeti ni.

Bti
Za največje Linuxove navdušence je na voljo program bti (http://gregkh.github.com/bti/), ki omogoča posodabljanje lastnega Twitterjevega profila neposredno iz ukazne vrstice znotraj terminalskega okna. Ker je vključen v distribucijo Ubuntu, je njegova namestitev mačji kašelj. Pred prvim zagonom je priporočljivo ustvariti nastavitveno datoteko, katere primer najdemo v imeniku /usr/share/doc/bti/examples. V nasprotnem primeru nas bo program za vsako sporočilo spraševal po uporabniškem imenu in geslu. Poleg najosnovnejših nastavitev podpira med drugim spletni dostop prek proxyja in uporabo kratkih URL-naslovov. Primer nastavitev preprosto preimenujemo v .bti, mu spremenimo vsebino in ga shranimo v domači imenik uporabnika, ki bo zaganjal glavni program. Glavni cilj tega rudimentarnega pripomočka je beleženje vseh aktivnosti v ukazni vrstici. Zakaj bi svet zanimalo, v katerem imeniku smo ali katere servise uporabljamo, je nad dosegom naše domišljije, vendar bi za nekakšen zunanji arhiv, pod pogojem, da uporabljamo zasebne nastavitve v uporabniškem računu, utegnil biti uporaben. Navsezadnje se v Twitterju najdejo veliko bolj čudaške stvari in skoraj vsaka izmed njih najde svoje občinstvo.


Adobe Air
Air (http://www.adobe.com/products/air/) je programsko okolje podjetja Adobe za izvajanje spletnih aplikacij, ki vsebujejo HTML in tehnologije Ajax, Flash in Flex. Vsako Airovo aplikacijo je moč namestiti ter izvajati v operacijskih sistemih Windows, Mac OS in Linux. Programi se pišejo podobno kot pri izdelavi dinamičnih spletnih strani, a s to razliko, da Airove aplikacije za izvajanje ne potrebujejo brskalnika, torej so čistokrvni, namizni pripomočki. Glavne prednosti takšne platforme so preprosta namestitev, uniformno delovanje ter privlačen videz. V operacijskih sistemih Linux najdemo veliko pripomočkov, ki delujejo s podlago Adobe Air. Z njimi se srečujemo na vsakem koraku in tako je bilo tudi pri našem testu Twitterjevih odjemalcev. Ker so ti v osnovi spletne aplikacije, se zdi Air kot nalašč zanje. Zaradi razširjenosti platforme se porajajo v naših glavah dvomi glede varnosti, zato paranoičnim izmed vas priporočamo uporabo namensko pisanih programov – v našem pregledu so takšni bti, Gwibber ter Choqok.
(konec okvirja)

TweetDeck
Najbolj priljubljen namizni pripomoček za storitev Twitter sliši na ime TweetDeck (www.tweetdeck.com/). Z izjemno širokim naborom funkcij si ta naziv vsekakor zasluži. Z njim je poleg »tweetov« možno objavljati tudi slike. V ta namen podpira način »povleci in spusti«, kar gre na rovaš glavne usmerjenosti pripomočka – preprostosti. Program je prav prežet z njo. Čeprav deluje znotraj platforme Adobe Air, kar pomeni, da bo zagrizenim uporabnikom Linuxa sprva tuj, bo njegov intuitiven vmesnik na koncu prepričal vse. Krajšanje spletnih naslovov je samodejno z uporabo servisa, ki ga določi uporabnik sam. Pripomoček ima poleg vseh drugih priboljškov vgrajen slovar za prevajanje napisanih sporočil, in ta vsebuje celo naš materni jezik. Seveda je prevod mlačen, a vseeno palce gor za to potezo. Žal se pri uporabi TweetDecka ne cedita samo med in mleko. Temno stran predstavljajo gneča na namizju, neupoštevanje servisa Identi.ca, ki je zelo popularen med uporabniki operacijskega sistema linux, ter nujna registracija za izkoriščanje programa s polno paro. Prvo stvar lahko popravimo z izklopom odvečnih stolpcev, drugo odmislimo, saj nas (trenutno) zanima le Twitter, vendar vseeno ostane tista tretja, ki nas najbolj boli. Ob registraciji namreč ni nikakršne zavezanosti avtorjev, da bodo spoštovali našo zasebnost, niti nismo zasledili tehničnih podrobnosti v zvezi s podatki, kateri se ob uporabi stekajo po spletni pipici do njih. Mogoče to večine uporabnikov ne bo motilo, ampak vse našteto nikakor ni v duhu odprtokodne politike, katero z vsem srcem podpiramo.

Gwibber
Gwibber (gwibber.com/) je program za vrsto spletnih servisov. Poleg družabnih omrežij Twitter in Identi.ca, podpira med drugimi še Facebook, Flickr ter Digg. Napisan je z mešanico programskih knjižnic Python in GTK. Ker nima za osnovo platforme Adobe Air, je v primerjavi s konkurenčnimi programi, ki to osnovo uporabljajo, bliskovito hiter. Špartanski vmesnik svojo nalogo opravi zadovoljivo, a vseeno mu kakšna možnost več ne bi škodila. Zaradi osiromašenega videza smo skoraj zgrešili vrstico za objavljanje sporočil. Ta je na spodnjem delu osrednjega zaslona. Pri uporabi je zelo podoben odjemalcu elektronske pošte, zato ne čudi, da so osnovne operacije izredno preproste. Brez težav boste na sporočila odgovarjali, jih ponovno objavljali (retweet) ter naredili njihov arhiv. Žal pri vsem tem vsakršna napredna funkcija odpade, zato naprednejšim uporabnikom omrežja Twitter Gwibber odsvetujemo.

Mixero
Pripomočki, zgrajeni na osnovi Adobe Air, so si med sabo zelo podobni. Zelo lahko jih je namestiti in se jih pozneje priučiti. Čeprav se vizualno razlikujejo od aplikacij v namizju KDE ali Gnome, so privlačni in se trudijo biti karseda preprosti. Prav tako si delijo slabe lastnosti. Znani so po počasnosti ter občasnih grafičnih anomalijah. Vse to velja tudi za Twitterjeve odjemalce, opisane v pričujočem članku. Razen za program Mixero (www.mixero.com/). Verjetno zaradi boljših programerjev je ta pripomoček, milo rečeno, čuden. Zdi se hitrejši kot kolegi s platforme Air, grafično je neoporečen in za nameček niti malo ni podoben tovrstnim programom. Kar nekaj časa bo trajalo, da se ga boste navadili. Vendar naj vas to ne odvrne od preizkusa. Mixero je odličen program za upravljanje vaših računov v družabnih omrežjih. Podpira delo s skupinami in njihovo sinhronizacijo z osnovnim spletnim računom. Pozorni bodite na Twitterjevo omejitev skupin na število petnajst, saj vas program na to ne bo opozoril. Posledica bo neskladno stanje podatkov na namizju v primerjavi s tistimi v spletu. Omogoča delo z več računi. Omrežje Facebook je podprto, z malo iznajdljivosti lahko isto rečemo za servis Identi.ca, ki ga Mixero ne podpira neposredno. Trik je preprost. Namesto strežnika Twitter lahko vpišemo katerokoli združljivo storitev in Mixero jo bo sprejel.


Identi.ca
Identi.ca (identi.ca/) je odprtokodno družabno omrežje, podobno spletišču Twitter. Hitro rastoči servis mu je v marsičem zelo podoben, a hkrati je Identi.ca dovolj različen, da je pritegnil veliko število novih uporabnikov. Med njimi prevladujejo tehnološki navdušenci, ki zagovarjajo odprto naravo servisa, saj omogoča veliko naprednih funkcij, ki jih pri konkurenci ni moč najti. V osnovi podpira XMPP (neposredno sporočanje), geotagging (določanje lokacije pošiljatelja) in osebne označbe (prikazujejo povzetek vsebine sporočil). Je popolnoma brezplačen in odprt navzven, kar pomeni, da omogoča izvoz podatkov v druge podobne storitve in se zlahka z njimi tudi poveže.

Choqok
Za konec smo pustili tisto najboljše. S knjižnicami KDE (KDE toolkit) narejeni Twitterjev odjemalec po zmogljivosti prav nič ne zaostaja za programom TweetDeck. Poleg tega je Choqok (http://choqok.gnufolks.org/) namensko pisan za operacijske sisteme Linux, kar pomeni, da je hitrejši od konkurence, domač po videzu in varen kot Alcatraz. Z vgrajenimi zavihki omogoča delo z več računi, kar prispeva k solidni preglednosti. Z njim lahko objavljamo kratke spletne naslove, ki jih pri branju samodejno prevaja, če miško podržimo nad njimi. Ker je objavljen skladno z odprtokodnimi pravili, je njegovo delovanje transparentno. Uporabnik ima pri delu z njim vedno občutek, da je za njegove osebne podatke dobro poskrbljeno, saj mu sistem ponuja vpogled v ravnanje z njimi. Navdušeni smo bili nad integracijo nekaterih »ponarodelih« storitev operacijskega sistema Linux. Za shranjevanje gesel in drugih zaupnih informacij tako Choqok uporablja kar program KWallet, za obveščanje o novih dogodkih pa sporočilnik Knotification. Poleg omrežja Twitter lahko sodelujemo še z računi drugih tovrstnih servisov, saj sta podprta tudi servis Identi.ca in lastna spletišča z aplikacijo Laconica. Čeprav podpira delo s slikami, to ni tako priročno kot pri konkurenci, saj ne pozna načina »povleci in spusti«. Slednje je v bistvu edina prava zameram razen če ste goreč uporabnik družabnega omrežja Facebook, ki ga Choqok ne podpira. Na našo oceno ignoranca priljubljenega Facebooka ne vpliva, saj smo se osredotočili na odjemalce za Tweeter, ki program v celoti obvlada. In to več kot zadovoljivo.

NAUK

Za potrebe prispevka smo testirali več kot dvajset različnih pripomočkov za delo s Twitterjevim računom. Predstavili smo le najboljše. Odpadli so programi, ki niso podpirali vseh naših znakov, ali programi, ki so obstajali le za sledenje dogajanju v spletišču, spreminjanja pa niso dovolili. Trudili smo se prikazati čim raznovrstnejšo izbiro, kolikor je pri tako ozkem predmetu obravnave to sploh mogoče. Kot vedno velja, da mora uporabnik pred izbiro svoje favorite sam preizkusiti. Zavedati se mora, kaj od takšnega pripomočka zahteva, in ugotoviti ali mu preizkušani program v tem ugodi. Na izbiro naj vpliva tudi stopnja zasvojenosti z družabnimi omrežji.

Če ste vsakodnevni uporabnik Tweeterja, potem je TweetDeck prava izbira za vas. Bi radi na hitro kaj objavili v svojem računu, ne da bi pri tem zares prekinili delo? Bti omogoča hitro objavo vaših misli neposredno iz ukazne vrstice. Uporabljate poleg Twitterja še vrsto drugih omrežij (za izgubljanje časa)? Gwibber podpira najširši spekter družabnih omrežij. Za nas je trenutno prava izbira program Choqok, saj vsebuje vse potrebne funkcije za delo in je napisan na kožo operacijskim sistemom Linux. Do naslednjič prijetno »tweetanje«.

Moj mikro, Aprila 2010 | Aleš Forte |