Pa poglejmo, kaj pošten tablični računalnik dejansko zna in ponuja. Najprej seveda mobilnost, saj je lahek, tanek (bolj ali manj), ima dovolj velik zaslon za udobno brskanje po svetovnem spletu, ogled filmov, fotografij in vsega, kar je mogoče, poslušanje glasbe, igranje igric, družabna omrežja in še kaj. Seveda ima brezžično povezavo s svetom. Nima trdega diska, toda saj imamo računalništvo v oblaku. Ampak ali nismo že malo prej ugotovili, da je to vsaj pri nas bolj smeh kot kaj uporabnega, vsaj na poti? Na srečo ni povsod takšno stanje kot pri nas in lahko upamo, da ob prej kot slej tudi pri nas obilo brezplačnih brezžičnih dostopnih točk, da dostop do mobilnega internetnega priključka ne bo tako drag in tako omejen. Saj bo, samo počakati moramo. Pa upati, da bomo tudi dočakali. Za nujne zadeve je tudi 16, 32 in še kaj več vdelanega pomnilnika flash tudi dovolj. Še zlasti ker lahko v večino takih naprav vtaknemo tudi precej zajetne SD-kartice.

Namesto po tipkovnici pritiskamo kar po zaslonu. Ajaaojooj!!! Ste kdaj videli tablični računalnik po nekaj urah pritiskanja s prsti? Takega ne pokažejo v nobeni reklami. Zloščenega in vsega krasnega pa seveda v vsaki. Reklamirajo pa, da imajo zasloni premaz, ki ni občutljiv na prstne odtise. No, ja. Občutljiv ni, a če bo kdo trdil, da se zaslon ne popaca, bo za kazen čistil zaslone vsem uporabnikom.

Je pa udobno, to pa ja. Za vnos kratkega iskalnega niza vsekakor. Tudi za zaslon smo rekli, da je dovolj velik. Potem pa vključimo virtualno tipkovnico, ki zasede, takole preko palca, kar zajeten del zaslona. Potem v eni roki držimo tablico, z drugo pa tipkamo po zaslonu. Če sedimo, lahko tablico naslonimo v naročje. In potem nam sonce sije naravnost nanjo, pod kotom pa tudi bolj slabo vidimo na zaslon. Se pravi, bi bil netbook morda le udobnejši, če moramo napisati več kot le kakšno besedo tu in tam. V čem torej ima tablični računalnik smisel, če nam tipkovnica poje pol zaslona? Hja, vprašanje. Obstaja pa drug način vnosa besedila. Rokopis in prepoznavanje rokopisa. Obstaja vsekakor in prav vesel bom, ko bo zadeva znala dešifrirati tudi moj rokopis. In to v realnem času, ne pa da bom moral za vsak stavek počakati nekaj sekund in potem še popraviti kup napak.

Se pravi, da je tablični računalnik tudi po svoje zelo omejeno uporaben. Sam bi ga nekako uvrstil med netbooke na eni strani, ki jih žal ne more vedno nadomestiti, saj je tudi majhna tipkovnica udobnejša za daljša besedila kot virtualna, in med pametne telefone na drugi strani, ki pa so manjši in s tem za daljše delo še manj udobni.

Ne razumite me narobe, saj so meni tudi tile tablični računalniki neznansko všeč in bi bil vesel takšnega darila. Za nakup pa se vseeno malo drugače odločiš in se vprašaš, ali to tudi dejansko potrebuješ.

Kaj smo še izpustili? Aja, branje knjig. Aaa tukaj pa so me ujeli, ali pa skoraj. Poglejmo, kako velike zaslone imajo tablični računalniki. Zelo različno. iPad malo manj kot deset palcev, nekateri malo več, tudi več kot 12, pogosteje manj. Nekje do pet palcev so veliki najmanjši, se mi zdi. Toda takšne naprave bi še pred kratkim postavili med dlančnike, zdaj so pa postali tablični računalniki. Deset palcev je zgledna velikost za branje knjig, dokler ste v fotelju in držite napravo pred seboj kot časopis. Za branje revij in časopisov je to vsekakor udobna velikost, še kaj večjega bi želeli. Toda če upoštevamo, da zadeva tehta skoraj tri četrt kilograma, je to le malo neudoben časopis. Če boste s tem zavili v posteljo, pa bo zadeva postala prevelika. verjemite, elektronske knjige berem že zelo dolgo, z velikim užitkom tudi pred spanjem. V glavnem na dlančnikih in pametnih telefonih, pa na kakšnem manjšem bralniku e-knjig. In prisežem da je takšno branje knjig udobnejše kot branje papirnih izvodov, ki so večji in težji. Enako je s tabličnimi računalniki. Vsekakor si ne želite zraven naprave s tolikšnim zaslonom zaspati in potem pol noči prespati na napravi, ki bo prej kot slej spustila pretresljiv zvok lomljenja LCD-zaslona.

Zasloni uporabljeni na tabličnih računalnikih pa tudi niso zelo udobni za branje ko sedite na prostem. Še najbolj udobno je e-črnilo na e-papirju, čeprav se smešno sliši. Bralnikov tablični računalniki tudi še ne bodo takoj izrinili.

APPLE VLADA, KAJ PA KONKURENCA?

Res se ne bi rad spuščal v večne debate o jabolčnih izdelkih, a dejstvo je, da so svoj tablični računalnik poslali na trg v pravem trenutku. Drugi so bili prezgodnji. Devet let prezgodnji, kaže. Ali so na trg poslali tudi zrel izdelek, pa je drugo vprašanje. Glede oblikovanja in operacijskega sistema, uporabljenega v iPadu, vsekakor. Saj se vedno hvalijo z uporabniško izkušnjo in treba je priznati, da je ta dobra. In da so naprave lepe. To pa nikoli ni težko prodati, tudi če je cena nemarno navita. In če verjamemo vsem testom, nekaj tudi lastnim, pa tudi silnim pohvalam in kritikam z vseh koncev sveta, pa ugotovimo, da zadeva le ni bila čisto domišljena. Kar nekaj je težav s pregrevanjem, slabo vidljivostjo slike na prostem in še in še. Trenutek so pa zadeli. In ker konkurenca ni razmišljala tako, kot so razmišljali pri Applu ima le ta zdaj nekaj milijonski naskok pred drugimi. Toliko (tri milijone v osemdesetih dneh) so namreč prodali iPadov, preden je konkurenca začela na trg resneje pošiljati svoje tablične računalnike. Ko so videli, kaj se dogaja, so hitro predstavili svoje vizije boljših in cenejših naprav, kot jih ima Apple, a tega ni mogoče prodati uporabniku, ki bi rad imel v rokah kaj več kot obljube.

Zdaj je na trgu že kar nekaj tabličnih računalnikov: Archos 7 in 9, Dell Streak, Samsung Galaxy Tab, Hanvon TouchPad, ASUS Eee Pad, Joojoo, Toshiba Folio in Libretto, We Tab, HP Slate, Fujitsu Siemens Stylistic ST, View Sonic View Pad 7, Zenithink aPad ...

Tabličnih računalnikov je na trgu torej že kar nekaj. Če pogledamo obljube proizvajalcev o »več in ceneje«, pa je to bolj tako, bolj približno. Več ponujajo morda na področju strojne opreme (pa še to ne vsi), na področju programske pa ne čisto. Precej težko je na hitro izdelati zelo uporaben operacijski sistem za tablični računalnik in zanj napisati vso mogočo programsko opremo. Posebej če želimo večino zadev početi s prsti, ker je to udobneje kot pa naokrog prenašati Stilus, se pravi posebej izdelano pisalo. Tudi na področju cene se zatika. Za zdaj še nihče ni poslal na trg bistveno cenejšega tabličnega računalnika glede na ponujeno. Seveda so cene različne, ampak tudi videz, vdelana strojna in programska oprema. Samo revolucije nikakor ni na področju cen. Prej ali slej bo tudi to. Verjetno zelo podobno, kot se je to dogajalo z netbooki. Samo trajalo bo še nekaj časa.

Moj mikro, november 2010 | Slavko Meško |