Če prebiramo novice in analize, pretežno iz druge strani luže, lahko izvemo, da pada prodaja namiznih računalnikov in da bodo v ne tako daljni prihodnosti tudi prenosnih računalniki storili bridki konec. Ker se miniaturizacija elektronskih naprav in s tem tudi računalnikov vleče že dalj časa in ker sta glavna trenda prenosnost in nenehna prisotnost v svetovnem spletu, so takšne novice videti celo zelo verjetne. Vprašanje pa je, ali bo temu res tako in kako dolgo bo trajalo, da se bo kaj takega zgodilo vsaj v manjšem obsegu.
Za namizne računalnike vemo, da so lahko tudi zelo zmogljivi stroji, s katerimi lahko počnemo zelo zahtevne stvari. Že sama velikost namiznih računalnikov omogoča vdelavo zmogljivejših komponent kot v prenosne računalnike. Torej ne moremo pričakovati enake zmogljivosti tudi pri prenosnih računalnikih. Če ohišje še zmanjšamo in zahtevamo daljšo avtonomijo, ne moremo prikovati enake zmogljivosti kot pri večjih prenosnih ohišjih. Tako so ultraprenosniki in netbooki lahko samo manj zmogljivi. Ko netbooku ali ultraprenosniku odstranimo še tipkovnico in vdelamo virtualno, imamo pred seboj tablični računalnik ali vsaj eno od njegovih pojavnih oblik.
Če pogledamo tako, je dokaj hitro jasno, da bodo namizni računalniki, vsaj za zahtevnejša opravila, ostali še naprej v naših pisarnah in domovih. Resnici na ljubo večina uporabnikov doma ne potrebuje zmogljivega računalnika. Vsaj tisti ne, ki se ne ukvarjajo z montažo domačih filmov, igranjem grafično zahtevnih računalniških iger in še s čim. V glavnem, doma potrebujemo udoben način za brskanje po svetovnem spletu, branje in pisanje elektronskih sporočil in vedno več tudi za hranjenje kupov fotografij. Se pravi, skoraj ne potrebujemo drugega kot tablični računalnik. Čeprav se takrat, ko pridemo do fotografij, zadeva zalomi. Pa recimo, da bomo hranili fotografije na zunanjem disku in je zadeva urejena. Za kopiranje fotografij na trdi disk pa bo tablični računalnik tudi dovolj. Pri tem tablični računalnik zasede veliko manj prostora kot namizni, porabi manj energije in navsezadnje zanj ne potrebujemo namenskega kosa pohištva.
Nekako s tem razmislekom se je zadnja leta zmanjševalo število namiznih računalnikov v naših domovih na račun uporabe vedno zmogljivejših prenosnikov. Saj večina uporabnikov tudi prenosnika ne potrebuje, saj ga nikoli nikamor ne nesejo. Samo manjši je kot namizni računalnik. Se pravi, je usoda namiznih računalnikov in prenosnikov dejansko zakoličena? Kaj pa druge naprave, ki so še manjše?
NETBOOKI, DLANČNIKI IN PAMETNI TELEFONI
Aha, netbook! Zasnova in ideja sta krasni. naprava ne potrebuje trdega diska, saj imamo vse shranjeno v oblaku. Tudi sicer ne potrebujemo prostora. Razen operacijskega sistema ne potrebujemo ničesar, saj lahko poganjamo programe v oblaku. Tudi res. Edino, kar dejansko potrebujemo, je stabilna povezava s svetovnim spletom. Tako bi netbook res porabil malo energije, podatki bi bili varno shranjeni in vedno dostopni. Pri tej ideji pa je kar nekaj pomislekov. Prvi je cena mobilnih povezav v svetovni splet. Pri tridesetih in več evrih mesečno, pri čemer nam še omejujejo hitrost prenosa, da se ne bi šli pirate, se res ne moremo iti resnega računalništva v oblaku. Ponudniki interneta kot da še ne bi slišali za videokonference, ki zahtevajo stabilne in dokaj zajetne prenose podatkov. Toda ker je pa vaš sosed vedno rad snemal filme iz interneta, se tudi vi ne boste več pogovarjali s poslovnimi partnerji tako na terenu. Vsaj ne ves mesec, ampak samo na začetku obračunskega obdobja. Podobno bi se zgodilo, če bi imeli opravka z veliko datotekami v oblaku. Saj ni nujno, da so samo besedila, preglednice in še kaj. Podjetja potrebujejo tudi predstavitve, reklamne filme in podobno. Tu so datoteke zajetnejše. In če ne želite zatikajoče se povezave (čeprav ste plačali neomejen prenos neomejene količine podatkov), potrebujete trdi disk. Ali kaj podobnega, kar ga bo nadomestilo. Po drugi stani pa smo še zelo nezaupljivi do shranjevanja podatkov nekje tam daleč v oblakih, kjer lahko vsak malo pametnejši mulec prej ali slej ukrade naše datoteke. Saj čisto ni tako, a strah je kljub vsemu prisoten. Pa je padla v vodo osnovna ideja računalnikov v oblaku. Pozneje se bomo k temu še malo vrnili.
No, pa so netbooki z vdelanim trdim diskom postali poceni ultraprenosniki. Torej, zakaj jih ne uporabljamo doma namesto prenosnikov? Bi rekel, da zaradi udobja. Prenosnik je vseeno malo večji in z večjim zaslonom. Udobnejši skratka za doma. Na poti pa je vsekakor lahko netbook udobnejši.
Ko smo pri tem, da je nekaj udobnejše, ker je manjše, pa smo že pri dlančnikih in pametnih telefonih. Bolj ali manj je to eno in isto. Saj dlančnikov kot takih že skoraj ne omenjamo več. Pametni telefoni pa so žal premalo udobni, da bi z njimi brskali po spletu tudi doma. Na poti so še dobri, pa čeprav imajo premajhen zaslon. zato se zasloni na telefonih večajo in postajajo preveliki, da bi lahko še udobno telefonirali.
Se vam dozdeva, da se vrtimo okrog droga kot mačka, ki lovi svoj rep? Saj dejansko gre za nekaj takšnega. In ko začnemo razmišljati, kako so nastale naprave in v katero smer se razvijajo, postaja vse skupaj že rahlo neumno. Toda nekako se pa le počasi zadeve premikajo k večjemu udobju. Če pa že to ne, pa vsaj k večji izbiri.
Se pravi, da so nekatere zadeve s svojo velikostjo primerne za zelo specifična opravila. Če temu primaknemo še zmogljivost, ki je prav tako po svoje odvisna od velikosti naprave, je to še bolj poudarjeno. Torej, potrebujemo vsako napravo za nekaj drugega. Sploh ni nujno, da vsi potrebujemo vse naprave. Prav nasprotno. Toda da bi to razumeli in se tako tudi obnašali, moramo trezno razmisliti o tem, kaj potrebujemo, kar pa je precej težko, ko se na trgu pojavi tako lepa in ah in sploh naprava, kot je to iPad kot prvi tablični računalnik moderne dobe, recimo. Ali ga vsaj nekako tako tudi reklamirajo.
Moj mikro, november 2010 | Slavko Meško |
